Razmere v zdravstvenem varstvu odraslih v Zdravstvenem domu Ljubljana se še poslabšujejo. Od začetka novembra so odšli še štirje družinski zdravniki, v kratkem pa jih bo odšlo še vsaj devet. Zdravnica Simona Repar Bornšek je poudarila, da morata vodstvo zdravstvenega doma in občine prevzeti svoj del odgovornosti, a v krizi je celotno področje družinske medicine v državi.
Kriza na področju družinske medicine v Zdravstvenem domu Ljubljana se očitno še poglablja, saj se število družinskih zdravnikov pospešeno zmanjšuje.
Pred približno enim mesecem smo poročali, da je v zadnjih dveh letih zdravstveni dom zapustilo 33 družinskih zdravnikov. Nekaj jim jih je uspelo nadomestiti, ne pa vseh. Število družinskih zdravnikov, ki opredeljujejo paciente, se je od konca leta 2020 do začetka novembra zmanjšalo s 103 na 93.
Od takrat pa se je zmanjšalo še za štiri, na 89. Poleg tega bo letos odšlo še šest družinskih zdravnikov, v začetku naslednjega leta pa po dosedanjih napovedih še trije, so nam sporočili iz zdravstvenega doma.
Po pogodbi z ZZZS ima ljubljanski zdravstveni dom 101 ambulanto družinske medicine, od teh pa jih je trenutno 23 nepokritih. Toliko ambulant torej nima tima oziroma zdravnika, ki bi jih vodil. V kratkem se bo število nepokritih povečalo še za 1,5, so nam sporočili z ZZZS. Pred mesecem dni je bil primanjkljaj “samo” 16,4.
Kaj to pomeni za paciente?
Pacienti odhoda zdravnika, pri katerem so opredeljeni, načelno še dve leti ne bi smeli zelo občutiti. V tem obdobju mora namreč zanje poskrbeti zdravstveni dom, od koder je njihov izbrani zdravnik odšel. Vendar mnogi opozarjajo, da ljudje zelo težko pridejo v stik z zdravstvenim domom Ljubljana, tudi če imajo tam še vedno osebnega zdravnika. Dnevnik je pred kratkim predstavil zgodbo pacienta, ki je enoto zdravstvenega doma na Fužinah klical pet ur oziroma kar 1.585-krat, preden se je kdo oglasil.
Trije v družini prejeli sporočilo, kakršnih ne bi pričakoval v razviti evropski državi: "Prekinitev izbire osebnega zdravnika... ZD Ljubljana nadomestnega zdravnika nima" #brezzdravnikapic.twitter.com/QbW1twnRD6
Še bolj skrb vzbujajoče je, da rešitev še ni na vidiku. Zdravniki trdijo, da so preobremenjeni in da imajo po vsakem odhodu še več dela, saj morajo poskrbeti še za paciente kolegov, ki so odšli. Šlo naj bi torej za učinek padanja domin. Zdravniki večinoma odhajajo v druge zdravstvene domove in k zasebnikom s koncesijo.
V neuradnih pogovorih mnogi zdravniki krivdo pripisujejo aktualnemu vodstvu zdravstvenega doma, ki po njihovem ne naredi dovolj za izboljšanje razmer. Vendar ljubljanski župan Zoran Janković kljub temu močno podpira direktorico zdravstvenega doma Antonijo Poplas Susič, ki je vodenje prevzela aprila 2021.
“Razmere so slabe, z vsakim odhodom kolegov se obremenitve tistih, ki ostajajo, večajo,” pravi Simona Repar Bornšek, prva zdravnica iz zdravstvenega doma Ljubljana, ki se je odločila, da bo razmere javno komentirala. Doslej so namreč zdravniki z mediji komunicirali samo pod pogojem, da njihovih imen ne razkrijemo.
Nekoč je bil ljubljanski zdravstveni dom zgled za druge, poudarja. “Vedno sem bila ponosna na to, da smo imeli najvišje standarde, s tem pa smo jih posredno postavljali za druge. Včasih so bili pogoji za delo in odnosi dobri, mladi pa so si želeli delati tu,” pravi zdravnica, ki je bila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje v času vlade Marjana Šarca. Takrat je bil minister Aleš Šabeder, ki je zdaj pomemben del ekipe aktualnega ministra Danijela Bešiča Loredana.
Po njenem prepričanju vodstvo zdravstvenega doma in občine nosi del odgovornosti za slabe razmere. “Dejstvo je, da mnogi zdravniki odhajajo v druge zdravstvene domove, torej bodo delali isto delo, samo drugje. To kaže, da tukaj ni vse najboljše,” pojasnjuje. “Poleg tega je občina nedavno razpisala pet koncesij. Ali to pomeni pet novih odhodov iz zdravstvenega doma, bodo te koncesije prevzeli zdravniki, ki so zdaj še tu,” se sprašuje.
Ob tem pa poudarja, da v krizi ni samo ljubljanski zdravstveni dom, ampak celotno področje družinske medicine v državi. “Iz zdravstvenega doma nekateri odhajajo tudi k obstoječim koncesionarjem, nekateri pa celo h komercialnim zavarovalnicam, ki ponujajo prava dodatna zdravstvena zavarovanja. To je zaskrbljujoče,” pravi in se sprašuje, ali bo kmalu izbranega osebnega zdravnika imel samo tisti, ki bo plačal še dodatno zavarovanje za samoplačniške zdravstvene storitve.
“Pacienti in zaposleni v zdravstvu si zaslužimo vedeti, kam gremo,” poudarja, “Politika, od predsednika vlade navzdol, ima pravico in dolžnost, da usmerja razvoj zdravstvenega sistema. Kakšen bo torej ta sistem? Bo to popolnoma zasebno zdravstvo, boljše javno zdravstvo ali neka mešanica.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje