Menu Item
Nekdanji predsednik republike Borut Pahor očitno ne bo postal posebni odposlanec vlade za slovensko kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov.
Potem ko je konec lanskega decembra nova predsednica republike Nataša Pirc Musar prevzela posle od svojega predhodnika Boruta Pahorja, se je ta preselil v svojo pisarno nekdanjega predsednika na Trgu republike, ki mu pripada leto dni po izteku mandata. Konkretnih zadolžitev s tem nima več, se je pa veliko govorilo o možnosti, da bi vlada izkoristila njegove bogate zunanjepolitične izkušnje in ga imenovala za posebnega odposlanca za slovensko kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (VS OZN).
Pahor, ki je ves čas poudarjal, da gre za idejo oziroma predlog zunanje ministrice Tanje Fajon, je pred enim mesecem sporočil, da bo tak predlog sprejel in “nalogo z veseljem opravil” – v primeru, če bo takšen sklep sprejela vlada.
Ministrica Fajon: “Formalizacija dodatne vloge kogarkoli trenutno ni potrebna”
A kot je zdaj za N1 sporočila ministrica Fajon, ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) s Pahorjem “nima sklenjene nobene pogodbe in je tudi ne načrtuje skleniti”. Še več, ministrica pravi, da “formalizacija dodatne vloge kogarkoli trenutno ni potrebna.”
Iz krogov predsednika vlade Roberta Goloba smo sicer neuradno izvedeli, da nimajo nič proti takšnemu sklepu oziroma imenovanju in da bi ga verjetno podprli, a da ga mora na vlado posredovati pristojno ministrstvo, torej MZZ. Ob tem se jim zdi “zanimivo”, da je to po Pahorjevih navedbah predlagala prav Tanja Fajon, ki pa zdaj očitno ne vidi potrebe po tem, da bi vlada tak sklep sprejela.
Ministrica sicer ob tem ponavlja, da se s kandidaturo na MZZ “ukvarja okrepljena ekipa diplomatov na čelu s posebnim odposlancem veleposlanikom Francijem Butom in vodjem projektne skupine Matejem Marnom“. Za pomoč pri kandidaturi pa so oziroma bodo po besedah Tanje Fajon zaprosili sedanjo predsednico republike in vse nekdanje predsednike ter gospodarstvenike, športnike, kulturnike in druge. Kot pravi, je z mnogimi pogovore o tem že opravila, tudi s Pahorjem je v stikih.
Ali to pomeni, da nekdanji predsednik sploh ne bo pomagal pri lobiranju? Zadnjega dogajanja Pahor še ne želi komentirati, pravi, da vztraja pri izjavi izpred meseca dni. Da bo torej z veseljem pomagal, če bo vlada sprejela tak sklep. A to se očitno ne bo zgodilo, glasovanje o slovenski kandidaturi pa bo že junija letos. Sklep vlade in verjetno tudi pripadajočo pogodbo bi sicer potreboval za kritje stroškov službenih poti v ta namen. V proračun pisarne bivšega predsednika namreč ti stroški niso vključeni in jih ne bi mogel kriti sam, saj to ni njegova zadolžitev.
Na podoben način je bilo sicer urejeno edino tovrstno imenovanje, in sicer nekdanjega predsednika republike Milana Kučana na položaj posebnega odposlanca za BiH leta 2010. Kučan je v okviru teh aktivnosti pripravil poročilo o možnosti izvedbe ustavnih reform v Bosni in Hercegovini, imenovala pa ga je vlada, ki jo je vodil prav Borut Pahor. Kučan se je ob tem odrekel vsem honorarjem, vlada je pokrila le stroške njegovih potovanj in bivanj.
Kaj je v ozadju odločitve?
Uradnih pojasnil, zakaj MZZ ne vidi potrebe po uradnem Pahorjevem angažmaju, nismo dobili. Več dobrih poznavalcev razmer na zunanjem ministrstvu pa nas je opozorilo, da nekateri ključni sodelavci ministrice Fajon o Pahorju nimajo najboljšega mnenja. To naj bi veljalo zlasti za državnega sekretarja Samuela Žbogarja, sicer zunanjega ministra v Pahorjevi vladi 2008 – 2012. Prav tako naj bi bila do potencialne Pahorjeve formalne vloge zelo zadržana zunanjepolitična ekipa njegove naslednice, v kateri sta denimo diplomatka z MZZ Miriam Možgan in profesor mednarodnih odnosov Zlatko Šabič. Oba sta bila do Pahorja v preteklosti že kritična.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v prednovoletnem pogovoru za POP TV dejala, da se bo sama zelo potrudila, da pripomore k uspehu te kandidature. Odgovoru na konkretno vprašanje, ali se ji zdi imenovanje Pahorja za posebnega odposlanca dobra ideja, se je izognila. Dejala je, da ne ve, koliko je doslej za promocijo te kandidature naredil Pahor, da mora sicer vsak prispevati po svojih močeh in da je do cilja še daleč. Po njenih besedah se je treba zavedati, da že nekaj let na tem dela MZZ, ki lobira med državami članicami OZN, več pa ni želela komentirati, češ da je to vprašanje za Tanjo Fajon.
Nekaj dodatnih vprašanj v zvezi s tem smo danes poslali tudi na urad predsednice republike, a odgovorov za zdaj še nismo prejeli.
Naši sogovorniki iz diplomatskih vrst sicer ocenjujejo, da gre pri vsem tem v veliki meri za osebne interese in nekakšno prestižno prerivanje, pri čemer naj bi prednjačilo zlasti prizadevanje nove predsednice, da je na zunanjepolitičnem parketu “ne bi zasenčil” njen predhodnik, ki ima na tem področju ogromno izkušenj in poznanstev. Od virov blizu ministrici Fajon pa je slišati, da je šlo kljub njegovim drugačnim navedbam tu predvsem za Pahorjevo željo, da bi mu vlada podelila takšno vlogo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje