Odhajajoči predsednik republike Borut Pahor in zunanja ministrica Tanja Fajon sta za N1 potrdila pogovore o njegovi morebitni novi vlogi pri lobiranju za najpomembnejši slovenski zunanjepolitični cilj v prihodnjem letu, a se za zdaj zdi, da o podrobnostih sodelovanja niso povsem usklajeni. Podobno si je z izkušnjami in poznanstvi bivšega predsednika Milana Kučana leta 2010 skušala pomagati že vlada, ki jo je takrat vodil prav Pahor.
Borut Pahor bo na najvišji politični funkciji v državi le še tri tedne. 23. decembra bo na slovesni primopredaji posle predal novoizvoljeni predsednici Nataši Pirc Musar, ki bo v državnem zboru (DZ) prisegla dan prej. Dolgoletni politik, ki je zasedal vse najpomembnejše funkcije v državi, se bo nato preselil v pisarno nekdanjega predsednika republike, ki mu po spremembi zakona pripada eno leto po izteku mandata. To obdobje je bilo s petih let na eno skrajšano v času varčevalnih ukrepov druge Janševe vlade konec leta 2012. Nekdanji predsednik Danilo Türk je sicer to razumel kot politično maščevanje, ker je bil kritičen do politike Janeza Janše in SDS.
Türk je imel prostore bivšega predsednika na Železni cesti za Bežigradom, nova Pahorjeva pisarna pa bo v stolpnici TR3 ob Trgu republike in torej na pol poti med predsedniško palačo in poslopjem DZ. Poleg pisarne in možnosti nadomestila v višini 80 odstotkov zadnje mesečne plače ima nekdanji predsednik pravico še do dveh sodelavcev in službenega vozila z voznikom, v tem obdobju pa mu država nudi tudi varovanje. S Pahorjem se v pisarno iz urada selita njegovi dolgoletni sodelavki, dosedanja vodja kabineta Alja Brglez, ki bo njegova svetovalka, in Dušanka Božič, ki bo opravljala administrativno-tehnične naloge.
Nekdanji predsednik ima tudi pravico do diplomatskega potnega lista in udeležbe na državnih svečanostih v skladu s protokolarnimi pravili, sicer pa konkretnih zadolžitev nima. Tudi zato se je Borut Pahor, ki sicer drugih načrtov o svoji prihodnosti ne razkriva, že začel pogovarjati o tem, kje njegovo vlogo vidi aktualna vlada Roberta Goloba. Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je že prej nakazala možnost, da bi lahko Pahor pomagal pri promociji slovenske kandidature za nestalno članico varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (VS OZN), zdaj pa je za N1 potrdila, da se je o tem že pogovarjala tudi s Pahorjem.
Pahor: Gre za predlog ministrice Fajon
V njegovem uradu so nam pojasnili, da gre za idejo oziroma predlog ministrice Fajon: “Če bo tak sklep sprejela vlada, bo predsednik Pahor predlog sprejel in nalogo z veseljem opravil – do junija, ko bo v OZN glasovanje o tem.” Po mnenju naših virov iz diplomatskih krogov bi tovrstne aktivnosti nekdanjemu predsedniku dobro tlakovale pot do zasedbe kakšne pomembne funkcije v mednarodni politiki, morda celo kar v OZN. A nesporno je, da lahko Sloveniji s svojimi izkušnjami in poznanstvi veliko pomaga pri promociji te kandidature.
Toda iz krogov blizu predsednika vlade Roberta Goloba je slišati, da zaenkrat sprejem takšnega sklepa na vladi ni v načrtu in da je za takšna vprašanja “prezgodaj”. Časa sicer ni ravno na pretek, saj bo glasovanje v OZN, kot omenjeno, že junija prihodnje leto. A kot nam je sporočila ministrica Fajon, ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) še “ni sklenilo nobenega dogovora glede angažmaja predsednika republike”. Kot pravi, na ministrstvu o tej možnosti tudi niso formalno govorili.
Spomnila je, da se je Pahor “v imenu Republike Slovenije v preteklosti udeležil več mednarodnih srečanj in opravil pogovore, vezane na kandidaturo”. “Gre za projekt, ki je za Slovenijo izjemno pomemben”, je še pojasnila Fajon, ki je sicer znotraj MZZ vzpostavila posebno delovno skupino in imenovala odposlanca za kandidaturo v VS OZN Francija Buta. Kot poudarja, ravno z namenom, “da pospešimo aktivnosti okoli naše kandidature”. Toda ob tem je tudi dodala, da nadaljnjih korakov trenutno ne načrtujejo.
Ali to pomeni, da Pahor ne bo pomagal, če vlada ne bo sprejela formalnega sklepa o tem? Na to vprašanje za zdaj odgovora nismo dobili, je pa od virov blizu Pahorja mogoče slišati, da njegove morebitne tovrstne aktivnosti ne morejo biti uradna zadolžitev oziroma vloga nekdanjega predsednika. Bi pa lahko to sodelovanje uredili na podoben način, kot je bilo urejeno imenovanje nekdanjega predsednika republike Milana Kučana na položaj posebnega odposlanca za BiH leta 2010. Kučan je v okviru teh aktivnosti pripravil poročilo o možnosti izvedbe ustavnih reform v Bosni in Hercegovini, imenovala pa ga je vlada, ki jo je vodil prav Borut Pahor. Kučan se je ob tem odrekel vsem honorarjem, vlada je pokrila le stroške njegovih potovanj in bivanj.
Vsebina njegovega poročila je ostala zaupna vse do izbruha afere “non-paper” v času prejšnje vlade, ki je nato umaknila stopnjo tajnosti in namignila na povezanost spornega dokumenta, ki je poskrbel za veliko razburjenja zlasti v regiji, in Kučanovega poročila o BiH.
Kaj pa Pahorjeva vrnitev v SD?
Borut Pahor je nedavno dvignil nemalo prahu v svoji matični stranki SD, ki jo je 15 let tudi vodil, z napovedjo, da se želi z vodstvom pogovoriti o ponovni aktivaciji svoje zamrznjene članske izkaznice. Tudi o tem se je Pahor po naših informacijah že pogovarjal z nekaterimi vidnimi člani stranke, a naj bi jim namignil, da ga aktivnejša vloga po vseh burnih reakcijah članstva ne zanima (več). To je sicer javno zatrjeval že prej, a je svoje napovedi vendarle nekoliko omilil in s tem presenetil marsikoga. Tudi z vrha stranke je neuradno slišati, da so pogovori o reaktivaciji Pahorjevega članstva trenutno na stranskem tiru.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje