Menu ItemParlamentarna komisija za nadzor javnih financ je KPK s sklepom predlagala, naj preveri, ali je Janez Janša v obdobju, ko je bil funkcionar, prijavil stike s predstavniki, lastniki ali lobisti podjetij, ki so med večjimi dobavitelji slovenskih bolnišnic. Predsednik KPK Robert Šumi je v oddaji N1 STUDIO povedal, da kršitev niso zaznali.
Parlamentarna komisija za nadzor javnih financ je KPK pozvala po razkritju portala Necenzurirano, da je premier Janez Janša v preteklih letih na Mavriciju igral golf z Božem Dimnikom in Andrejem Marčičem.
Kot je dejal Robert Šumi, predsednik KPK, v oddaji N1 STUDIO so vse podatke, ki jih o tem primeru imajo, odstopili državnemu zboru. “Z našega vidika v tem kontekstu nismo ugotovili konkretne kršitve, to pa smo tudi zapisali v našem odgovoru,” je povedal.
Lobističnih stikov z omenjenimi ljudmi Janez Janša ni prijavil.
Pri prijavljanju premoženja funkcionarjev osnovno stanje ni znano
“Rečem lahko, da je prijavljanje premoženjskega stanja funkcionarjev redno. Zavezancev je več kot 18.000. Lansko leto smo ta proces digitalizirali, da je lažje tako za nas kot zavezance. A treba je ugotoviti, kdo nam tega ne prijavlja. Ko to ugotovimo, uvedemo poglobljen nadzor. A hujših kršitev lansko leto nismo zaznali,” je dejal.
“A dostopne so samo spremembe v času mandata, premoženje, ki ga je imel posameznik ob prihodu na funkcijo, ni prikazano,” je opozoril Šumi.
Šumi o Veselu, Matozu in primeru Aleksandre Pivec
V primeru Aleksandre Pivec, ko je kot kmetijska ministrica obiskala Izolo, je bil govor o kršitvi integritete, zavajanju javnosti in podajanju napačnih informacij in nedovoljenem sprejemanju daril.
“Znesek pri kršitvah ni pomemben. Če nečesa ne smeš vzeti, tega ne smeš vzeti. Zato je zavajajoč vsakršen komentar, da se ukvarjamo s skodelico kave, ki stane evro. Poanta te skodelice je popolnoma drugod – če v zameno, da nekaj storiš, nekaj dobiš, znesek ni pomemben. Gre za integriteto,” je opozoril Šumi.
V primeru predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela pa je ta trdil, da je imel privoljenje KPK, da opravlja položaj na Fifi in dodatno zasluži, ampak tega dokumenta v arhivu KPK ni, ni ga pokazal niti sam.
“Prvič lahko povem, da sem se takrat znašel v zagati, ko je tudi nekdanji predsednik KPK trdil nekaj, česar sam nisem mogel takoj ovreči. Na začetku smo čakali in preverili vse mogoče dokumente. Tega dokumenta komisija nima in tudi jaz ga še do danes nisem videl,” je povedal.
“A potrjeno je bilo, da se za tovrstno dejavnost ne potrebuje nikakršno dovoljenje. Želel bi si, da bi to lahko povedali že prvi dan, ampak morali smo preveriti vse,” je poudaril Šumi. “Usluge gospodu Veselu nismo naredili. Kdorkoli bi bil na tej funkciji, bi bila odločitev enaka.”
“Naše stališče v osnovi je, da funkcionar poleg svoje funkcije ne sme opravljati ničesar drugega, kar bi ga oviralo pri opravljanju funkcije. Če je dodatno delo tako obsežno, da prvotne funkcije ne more opravljati, mi temu rečemo ’ne’. A seveda obstajajo izjeme, funkcionarji prihajajo iz različnih sfer – pedagoške, znanstvene, raziskovalne – kjer se to dopušča,” je razložil.
“Zaprosiš lahko za popolnoma profitno dejavnost, in če ta ne ogroža objektivnega delovanja, je to popolnoma dovoljeno,” je dodal.
Pred mesecem dni so na KPK potrdili, da se ukvarjajo s primerom premierjevega odvetnika Francija Matoza, ki se je pod to vlado zavihtel na kar nekaj položajev, denimo na čelo DUTB in v nadzorni svet Luke Koper in Slovenskih železnic.
“Eno vprašanje je, ko se imenuje ljudi na te položaje, če izpolnjujejo vse pogoje. Komisija že dolgo časa opozarja na nedopustno prakso imenovanj, ki so na podlagi politične pripadnosti, ne strokovnih kompetenc. Drugo vprašanje, ki ga preverjamo, pa je nasprotje interesov,” je povedal o primeru, ki ga še preverjajo in o njem ne more povedati več.
