KPK: Ne bežimo od odgovornosti. Za mnenje bodo zaprosili pravosodno ministrstvo

Ustavni sodnik Klemen Jaklič (Foto: Borut Živulović/ BOBO)

Komisija za preprečevanje korupcije je proučila odgovor mandatno-volilne komisije DZ, ki je v zadevi ustavnega Klemna Jakliča žogico vrnila KPK. Tam vztrajajo, da odločanje o nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov ni v njihovi pristojnosti, in ob tem zavračajo namige, da bežijo od odgovornosti. Za mnenje bodo zdaj zaprosili ministrstvo za pravosodje.

Komisija za preprečevanje korupcije je sredi aprila prijela prijavo zoper pridobitne dejavnosti ustavnega sodnika Klemna Jakliča. Ta je imel poleg funkcije ustavnega sodnika več let tudi status samostojnega podjetnika.

KPK je nato konec aprila prijavo odstopila državnemu zboru, včeraj pa je mandatno-volilna komisija državnega zbora zadevo vrnila na KPK z razlago, da niso pristojni za presojanje tovrstnih zadev. Ob tem je predsednica MVK Janja Sluga dejala, da je Komisija za preprečevanje korupcije po njihovem mnenju absolutno pristojna za odločanje o nezdružljivosti funkcije s pridobitno dejavnostjo. Ob tem pa dodala: “In pričakujemo, da bo KPK oddelala svoje.”

Epiloga pa še ni. Komisija za preprečevanje korupcije je proučila dopis mandatno-volilne komisije DZ. Zapisala je, da si ne želijo nadaljnjega prelaganja odgovornosti, zato bo za mnenje zaprosila pripravljalca zakonodaje, torej ministrstvo za pravosodje, ki je nosilni organ zakona o ustavnem sodišču in zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

So pa na KPK zavrnili namige, da bežijo od odgovornosti. “Poudarjamo, da je stališče komisije, da za presojo nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije ni pristojna, nespremenjeno vse od uveljavitve zakona leta 2011. ZIntPK namreč v prvi alineji prvega odstavka 12. člena komisiji izrecno daje pristojnost izvajanja nadzora nad nezdružljivostjo funkcij zgolj za določbe tega zakona,” so zapisali.

Dodali so še, da postopka ugotavljanja nezdružljivosti ne bi mogli uvesti, tudi če bi bili za to pristojni, saj je ustavni sodnik domnevno nezdružljivost funkcij že odpravil. “Če komisija ugotovi, da funkcionar opravlja dejavnost, ki ni združljiva z opravljanjem funkcije, ga pozove, da nezakonito situacijo v določenem roku odpravi. Prekrškovna sankcija pa je predvidena zgolj za primere, ko funkcionar nezdružljivosti funkcije niti po pozivu komisije ne odpravi,” so še pojasnili. Tako KPK ugotovitvenega in prekrškovnega postopka niti ne bi mogla več uvesti.