KPK o aferi Litijska: "Postopek nakupa obremenjen s korupcijskimi tveganji"

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v primeru nakupa sodne stavbe na Litijski zaznala več korupcijskih tveganj, zato je vladi ter ministrstvoma za pravosodje in finance izdala več priporočil. Kot so poudarili, so zaznali tudi sum storitve kaznivih dejanj, katerih storilec se preganja po uradni dolžnosti, ki pa jih že obravnavajo drugi za to pristojni organi. Kršitev iz lastnih pristojnosti, to je kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ni potrdila, zato je postopek zaključila.
KPK je postopek začela na podlagi prijave iz januarja 2024, v kateri so bili navedeni očitki o domnevnih nepravilnostih ministrstva za pravosodje pri nakupu stavbe na Litijski cesti v Ljubljani in očitki o vpletenosti stranke SD v ta nakup, zlasti tedanjega glavnega tajnika SD Klemna Žiberta. Na podlagi pregleda dokumentacije in javno dostopnih podatkov je KPK ugotovila, da je bil postopek nakupa stavbe izveden nepregledno in premalo skrbno oz. negospodarno in brez ustrezne strokovne podlage.

Ugotovila je, da v dokumentaciji manjkajo ključni dokumenti oz. zabeležke, ki so za tovrstne večje investicije še posebej pomembni, tako z vidika preglednosti posla kot krepitve integritete odločanja v javnem interesu. Ni na primer razvidno, kdo se je odločil, da je izbrana ponudba primerna za nadaljnjo obravnavo oziroma da se v zvezi s to ponudbo nadaljujejo aktivnosti ministrstva, v sporočilu za javnost navaja KPK.

KPK: Vlada naj oblikuje in sprejme svoj načrt integritete

Prav tako strokovne službe in vodstvo med seboj niso bili usklajeni in obveščeni, ministrstvo za finance pa ni preverilo dejanske racionalnosti in smotrnosti predvidene porabe sredstev, ministrstvo za pravosodje pa je postopek nakupa nadaljevalo brez zagotovljenih finančnih sredstev, je ugotovila KPK. "Zaradi takšnih in podobnih ravnanj je bil praktično celoten postopek nakupa obremenjen s korupcijskimi tveganji," je zapisano. Zato je KPK ključnim akterjem v zadevi izdala priporočila za izboljšanje ravnanja s stvarnim premoženjem.
KPK je predvsem vladi priporočila, naj vsa ministrstva pozove k zagotavljanju preglednosti in doslednega evidentiranja dokumentacije ter beleženju prisotnosti vseh vpletenih na sestankih. Pozvala jo je k ustanovitvi delovnih skupin za večje projekte, ki vključujejo uporabnike nepremičnin in državno odvetništvo, k ustreznemu načrtovanju časovnic projektov ter h krepitvi notranjih kontrol.

Vladi je tudi priporočila, naj oblikuje in sprejme svoj načrt integritete, "ki je ob učinkoviti uporabi lahko glavno varovalo pred nastankom korupcijskih tveganj". Ker po zakonodaji glavni tajniki oziroma generalni sekretarji političnih strank niso opredeljeni kot uradne osebe, se KPK ni mogla opredeliti do očitkov o vlogi takratnega glavnega tajnika SD. Je pa ministrstvu za pravosodje priporočila, da pristopi k spremembi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, s katero bi generalne sekretarje političnih strank uvrstili med uradne osebe po omenjenem zakonu.

KPK je v povezavi z zadevo junija in decembra lani prejela tudi prijavi, ki sta vsebovali očitke glede nasprotij interesov ter groženj, ponarejanja dokumentacije, oviranja državnih organov, šikaniranja in izsiljevanja na ministrstvu za pravosodje v povezavi z izvedbo revizije pravilnosti izvršitve državnega proračuna za leto 2023 pri omenjenem nakupu. Ugotovila je, da prijavo že obravnava računsko sodišče, zato mu je ni ponovno odstopala. Zaradi zaznanih sumov iz pristojnosti drugih organov pa je prijavi odstopila policiji in inšpektoratu za javni sektor.

Pravosodno ministrstvo: Ugotovitve KPK so potrdile pomisleke o nepravilnostih

Na ministrstvu za pravosodje ocenjujejo, da so ugotovitve KPK zgolj še dodatno potrdile, da so bile pri postopku nakupa stavbe na Litijski prisotne resne rešitve, ki so ogrozile tako transparentnost kot gospodarno ravnanje s sredstvi. "Vse te ugotovitve nedvomno kažejo na potrebo po izboljšavah v prihodnjem ravnanju z državnim premoženjem in zagotavljanju večje preglednosti pri tovrstnih postopkih," so poudarili na ministrstvu.

Kot so navedli, se je pravosodna ministrica Andreja Katič že seznanila z ugotovitvami KPK, ki so potrdile pomisleke o nepravilnostih in korupcijskih tveganjih v postopku nakupa. Ob tem so poudarili, da se ministrstvo zavzema za uresničitev priporočil komisije, še posebej tistih, ki zadevajo okrepitev notranjih kontrol in boljše obvladovanje tveganj pri izvedbi prihodnjih projektov.

V zvezi s spremembo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, po kateri bi generalne sekretarje političnih strank po zakonu uvrstili med uradne osebe, so na ministrstvu poudarili, da je Katič že na zaslišanju pred pristojnim parlamentarnim odborom napovedala možnost sprememb določil zakona. "Spremembe in dopolnitve zakona načrtujemo v letošnjem letu in v tem okviru bomo obravnavali tudi priporočilo KPK. Trenutno smo v postopku ustanavljanja delovne skupine za pripravo predlogov sprememb zakona, v njej pa bodo sodelovali tudi predstavniki KPK," so pojasnili.

Ministrstvo medtem že izvaja aktivnosti v zvezi s priporočilom, da se pristopi k poenotenju metodologije cenitev zapriseženih cenilcev. Jeseni je bil izveden prvi skupni sestanek z resornimi ministrstvi in predstavniki geodetske uprave, kjer je bilo izpostavljeno, da cenitev nepremičnin poleg sodnih cenilcev opravljajo tudi pooblaščeni ocenjevalci vrednosti pri Slovenskem inštitutu za revizijo in da obravnava te problematike sodi v delokrog več ministrstev. Na sestanku so se dogovorili tudi o nadaljnjih korakih za pripravo enotne metodologije cenitev, zato je ministrstvo v zvezi s tem že sklicalo nadaljevalni sestanek, ki bo potekal v začetku meseca februarja.

Ob tem so dodali, da je ministrstvo lani julija tudi že ustanovilo delovno skupino za upravljanje nepremičnin v uporabi pravosodnih organov, ki jo sestavljajo tudi predstavniki teh organov. "Ministrstvo bo v roku KPK obvestilo o aktivnostih glede priporočil," so navedli in dodali, da si želijo, da bi se kriminalistična preiskava nakupa Litijske, ki traja že skoraj leto dni, zaključila v najkrajšem času.

Finančno ministrstvo: Odgovornost za smotrnost porabe sredstev na posameznem ministru

Na ministrstvu za finance pa so v odzivu na ugotovitve KPK poudarili, da mora odgovornost za presojo racionalnosti, smotrnosti in nujnosti pri uvrstitvi posameznega projekta in razporeditvi sredstev nositi vsak posamezni resorni minister, saj finančno ministrstvo ne more ugotavljati ali presojati, ali je resorni minister poiskal najbolj učinkovito rešitev, optimiziral postopke in se izogibal nepotrebnim stroškom.

Ob tem so dodali, da že ustava določa, da je odgovornost ministrov za delo vlade skupna, vsak minister pa je odgovoren za delo ministrstva, ki ga vodi. Temu sledijo tudi določbe zakona o javnih financah, ki določa, da je minister kot predstojnik neposrednega uporabnika odgovoren za zakonitost, namenskost, učinkovitost in gospodarnost razpolaganja s proračunskimi sredstvi, so še navedli na finančnem ministrstvu.