Menu Item
Protikorupcijska komisija je zaradi neporočanja o omejitvah poslovanja uvedla prekrškovni postopek zoper ustavnega sodnika Klemna Jakliča. Ugotovila je, da bi moral Jaklič v skladu z zakonom organu, pri katerem opravlja funkcijo, torej ustavnemu sodišču, poročati o opravljanju pridobitne dejavnosti v okviru svojega popoldanskega s. p., vendar tega ni storil. Jaklič je v svojem odzivu zapisal, da določba prepovedi poslovanja za njegov primer ni relevantna, v ozadju uvedbe postopka pa vidi pritiske visokih političnih funkcionarjev.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zoper ustavnega sodnika Klemna Jakliča konec maja uvedla prekrškovni postopek, ker ta organu, pri katerem opravlja funkcijo, torej ustavnemu sodišču, ni poročal o opravljanju pridobitne dejavnosti v okviru svojega popoldanskega s. p., kot bi moral v skladu z zakonom.
KPK je v predhodnem preizkusu ugotovila, da Jaklič ustavnemu sodišču ne v letu 2017, ko je odprl s. p., ne v letu 2024, ko ga je zaprl, ni poročal o opravljanju pridobitne dejavnosti, čeprav bi to po zakonu moral storiti.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) namreč v 35. členu določa, da morajo funkcionarji, kamor sodijo tudi ustavni sodniki, organu, pri katerem opravljajo funkcijo, v enem mesecu po nastopu funkcije, nato pa v osmih dneh po vsaki spremembi, posredovati informacije o subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja.
Za neporočanje možnost izreka od 400 do 1.200 evrov globe
To so subjekti, v katerih je funkcionar ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik oziroma je neposredno ali prek drugih pravnih oseb v več kot petodstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Med takšne subjekte sodijo tudi subjekti s. p., s katerimi so povezani funkcionarji ali njihovi družinski člani, so pojasnili na KPK. ZIntPK za kršitev dolžnosti sporočanja podatkov o subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja, predvideva prekrškovni postopek in možnost izreka od 400 do 1.200 evrov globe.
V skladu z zakonom o prekrških se postopek lahko uvede, če od dejanja nista minili več kot dve leti. Ker sta od odprtja s. p. leta 2017 v konkretnem primeru minili že več kot dve leti, uvedba prekrškovnega postopka v tem primeru ni dopustna, ga je pa komisija uvedla zaradi neporočanja o spremembi, torej zaprtju s. p. v marcu 2024, so poudarili na KPK.
Jaklič je bil o prekrškovnem postopku, ki poteka, obveščen, v postopku pa ima pravico podati izjavo o vseh dejstvih oziroma okoliščinah prekrška. Predhodni preizkus je s tem zaključen, vendar pa komisija v primeru omenjenega ustavnega sodnika vodi še postopek predhodnega preizkusa na področju premoženjskega stanja.
“Funkcionar izobraževanja ne more izvajati na ustavnem sodišču”
Jaklič je zadevo na družbenem omrežju X komentiral z besedami, da določba prepovedi poslovanja iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK oziroma prekrškovni postopek, ki iz nje izhaja, za njegov primer ni relevantna.
“Dolžnost funkcionarja, da organ, pri katerem je zaposlen, o začetku in končanju opravljanja svoje dejavnosti zgolj formalno obvesti (in ne zaprosi za soglasje), je namenjen temu, da bi bil organ z relevantno dejavnostjo funkcionarja seznanjen zato, da pri njem ne bi naročal gradnje, blaga ali storitev s področja te dejavnosti,” je zapisal Jaklič.
“Moj primer ni tak, saj sem imel registrirano dejavnost izključno za izvajanje ‘visokošolskega izobraževanja’, ki pa se po ureditvi, kot velja v Republiki Sloveniji, lahko izvaja izključno zgolj na akreditiranih visokošolskih zavodih (fakultetah, univerzah) in na nobenem drugem subjektu. Ker ustavno sodišče seveda ni akreditirani visokošolski zavod, na tem področju sploh ne deluje in tako ne more izvajati javnega naročanja za visokošolsko izobraževanje, obenem pa funkcionar dejavnosti visokošolskega izobraževanja, ki se izvaja izključno na visokošolskih zavodih, že po naravi ureditve ne more izvajati na ustavnem sodišču,” je poudaril ustavni sodnik.
Dolžnost poročanja o zaprtju s. p., ki je registriran izključno zgolj za visokošolsko izobraževanje na visokošolskem zavodu, po njegovih besedah tako sploh ni predmet določbe o dolžnosti poročanja ustavnemu sodišču oziroma prepovedi poslovanja ustavnega sodišča s funkcionarjem na tem področju.
“Če torej KPK vodi postopek prekrška na pravni podlagi, ki je tako očitno neupoštevana (1. odstavek 35. člena ZIntPK), si je to mogoče razložiti zgolj z vidika eksplozije javno izraženega pritiska visokih političnih funkcionarjev na to institucijo, da naj v tem primeru na vsak način najde nekakšno ‘kršitev’. Toda po standardu ESČP prav takšno pozivanje visokih političnih funkcionarjev predstavlja vnaprejšnje izničenje poštenega postopka,” je dodal Jaklič.
Ob tem je spomnil na primer nekdanjega šefa Istrabenza Igorja Bavčarja, ki je na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) vložil tožbo proti Sloveniji zaradi izjav nekdanjega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča. ESČP je v zadevi ugodilo Bavčarju, saj je razsodilo, da je Klemenčič z izjavo, da bo “storil vse, kar je mogoče, da bodo letele glave”, če bo Bavčarjev primer na sodišču zastaral, kršil domnevo nedolžnosti.
Z ustavnega sodišča so sporočili, da postopkov, ki potekajo pred drugimi državnimi organi, ne morejo komentirati.
KPK prejela odgovor glede pristojnosti presoje nezdružljivosti funkcij
Ob razkritju, da je Jaklič poleg funkcije ustavnega sodnika sedem let opravljal tudi pridobitno dejavnost, se je odprlo vprašanje, ali je Jaklič sploh še lahko ustavni sodnik. Ustavnim sodnikom je namreč opravljanje pridobitne dejavnosti prepovedano z zakonom, saj bi ta lahko vplivala na sodniške odločitve.
Zakon o ustavnem sodišču v 16. členu med drugim določa, da mora ustavni sodnik najpozneje v treh mesecih od dneva izvolitve prenehati opravljati pridobitno dejavnost, sicer mu funkcija ustavnega sodnika preneha.
Jaklič je vseskozi zatrjeval, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo, kar mu zakonodaja dopušča, prepričan pa je, da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča, zato zanj tudi ni zaprosil.
KPK je po ugotovitvi, da v konkretnem primeru ni pristojna za presojo o nezdružljivosti funkcij, prijavo odstopila državnemu zboru, a je mandatno-volilna komisija državnega zbora odločila, da zadeva ni v njeni pristojnosti.
Po prejetem dopisu mandatno-volilne komisije, ki jim je vrnila prijavo, so na KPK za mnenje glede pristojnosti presoje nezdružljivosti funkcij v primeru ustavnih sodnikov zaprosili pravosodno ministrstvo. Odgovor ministrstva so prejeli ta teden, nanj pa se bodo predvidoma odzvali jutri.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje