KPK v zadevi Karigador zoper premierja Goloba uvedla preiskavo

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je na podlagi izvedenega predhodnega preizkusa glede dopustovanja predsednika vlade Roberta Goloba v Karigadorju in odločanja o članih svetov javnih zavodov zoper premierja uvedla preiskavo zaradi utemeljenega suma kršitve določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije s področja nasprotja interesov.

Spomnimo, da je sredi aprila v javnosti odmevala tako imenovana "afera Karigador", ko je televizija POP TV razkrila, da je premier Golob s partnerko Tino Gaber večkrat dopustoval v Karigadorju v hiši poslovneža Tomaža Subotiča. Tega je aktualna vlada imenovala v dva sveta javnih zdravstvenih zavodov – Splošne bolnišnice Celje in Psihiatrične klinike Ljubljana.

Predsednik vlade in njegova partnerka sta v Subotičevi hiši dopustovala leta 2023, in sicer konec maja, v začetku junija in konec junija oziroma v začetku julija. Tomaža Subotiča je aktualna vlada septembra 2022 najprej imenovala v svet celjske bolnišnice, junija 2023 pa še v svet ljubljanske psihiatrične bolnišnice.

Imenovan je bil le štiri dni po koncu drugega Golobovega dopustovanja v Subotičevi obmorski hiši in dan za tem, ko ga je kabinet predsednika vlade povabil na sestanek k premierju Golobu. Subotič je takoj po razkritjih odstopil s položaja predsednika člana sveta celjske bolnišnice, že pred tem ga je vlada odpoklicala s položaja predsednika ljubljanske psihiatrične klinike.

KPK je kmalu po medijskih razkritjih sporočila, da bo v predhodnem preizkusu preverjala obstoj sumov morebitnih kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Te je, kot kaže, odkrila, saj je zoper predsednika vlade uvedla preiskavo. Kot so sporočili, je KPK predhodni preizkus v zadevi Karigador na podlagi prejete prijave uvedla aprila letos.

"V predhodnem preizkusu je od več javnih institucij pridobila dodatno dokumentacijo in pojasnila. Po proučitvi prejetega gradiva je komisija zaznala utemeljen sum kršitve določb nasprotja interesov, kot ga opredeljuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, zaradi česar je senat komisije sprejel sklep o uvedbi preiskave zoper uradno osebo, predsednika vlade Roberta Goloba, glede ugotavljanja dejanskega obstoja nasprotja interesov," so zapisali na KPK.

O uvedbi preiskave so že obvestili predsednika vlade, določene očitke iz podane prijave pa KPK še vedno preverja.

Ob tem na KPK poudarjajo, da bo šele nadaljnji postopek preiskave pokazal, ali bodo zaznani sumi kršitev potrjeni ali ovrženi. Prav tako bo imel predsednik vlade zagotovljene vse pravice v skladu s predpisi, v okviru katerih bo imel tudi možnosti pojasniti svoja ravnanja.

Golob: Uvedba preiskave ni presenečenje

Premier Robert Golob je v odzivu na uvedbo preiskave dejal, da "glede na ves medijski rompompom na to temo, verjetno nihče ni pričakoval drugačne odločitve, tudi sam ne". Več ni želel komentirati.

Tudi njegova koalicijska partnerja, prvak SD Matjaž Han in koordinatorica Levice Asta Vrečko, sta bila s komentarji zadržana. Oba sta potrdila, da so ministri njunih strank na vladi imenovanje Subotiča na omenjeni mesti v svetih zavodov podprli oziroma "verjetno podprli, glede na to, da je bil predlog usklajen", kot je dejala Vrečko.

Poudarila sta, da postopek še teče, zgolj njegova uvedba pa da še nič ne pomeni, zato bosta s komentarji počakala na izsledke pristojnih institucij.

Logar: To je močna in velika obremenitev za premierja

Bolj kritični pa so v opoziciji, kjer ocenjujejo, da bi premier Golob po aferi Karigador moral odstopiti s položaja. "V vsaki resni državi bi predsednik vlade z dokazanimi dejstvi glede sprejemanja nedovoljenih daril že prevzel politično odgovornost in odstopil ter s tem razbremenil preiskavo KPK. Robert Golob tega ni naredil in mislim, da s tem obremenjuje celotno vlado, predvsem pa svoj politični mandat," je poudaril vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj.

Vodja nepovezanih poslancev in predsednik Demokratov Anže Logar pa je dejal, da je preiskava KPK za politika, ki je prisegal, da bo ravnal po ustavi in najvišji stopnji integritete, "močna in velika obremenitev". "KPK je odločila, da obstaja utemeljen sum kršitve integritete in mislim, da ta postopek ne potrebuje težkih preverjanj. Odločitev bo verjetno znana pred volitvami, kar pomeni, da bo to samo še slabše vplivalo na stanje duha v koaliciji," je poudaril Logar.

Ob tem je dodal, da posebnega odziva premierja Goloba ne pričakuje, ga pa zanima, kako koalicijski partnerji iz SD in Levice gledajo na padec standardov politične kulture. "V času prejšnje vlade je stranka Levica zahtevala politične posledice še pred pravnomočnimi odločitvami KPK, podpredsednik SD (Luka Goršek, op. a.) pa je v času izbruha afere Karigador dejal, da mora ta vlada ravnati drugače," je še izpostavil Logar.

Že druga preiskava zoper predsednika vlade

To pa ni bila prva preiskava zoper predsednika vlade zaradi očitkov o kršitvi integritete. Prvič jo je KPK uvedla zaradi očitkov nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar o političnih pritiskih premierja na delo policije. Premier je sicer očitke večkrat javno zavrnil in jih označil za politični boj nekdanje ministrice Bobnar, ta pa te obtožbe zavrača.

Senat KPK je preiskavo zoper premierja Goloba uvedel novembra 2023, komisija pa je razgovore s pričami, med katerimi so bili tudi premier Golob, nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji v. d. generalnega direktorja policijeBoštjan Lindav, opravila na začetku lanskega decembra.

Premier je ob prihodu na razgovor s KPK postopek označil za farso, saj da se mora pred KPK zagovarjati zaradi tega, ker se je zavzemal za depolitizacijo policije. Dodal je še, da se zavzema za pravno državo, za katero verjame, da bo na koncu pokazala svoj pravi obraz.

Bobnar pa je po razgovoru na KPK dejala, da je KPK dala ustrezna pojasnila, "zdaj pa je na neodvisnem državnem organu, da presodi dejstva in dokaze in sprejme odločitev". Bobnar, ki je podala prijavo na KPK, vztraja pri svojih besedah in utemeljevanju suma nepravilnosti in neustreznega ravnanja.

Postopek je po navedbah KPK v zaključni fazi, trenutno pa še ni jasno, kdaj bo končan. Po njihovih navedbah bo KPK zadevo zaključila še pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo spomladi prihodnje leto.

POSEBNI VIDEO: Kaj se dogaja ob koncu šolskega leta in ocenjevanja?