Menu Item
Komisija za preprečevanje korupcije je presodila o anonimni prijavi, da naj bi Maja Tašner Vatovec zaposlitev v kabinetu ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Mesca dobila zaradi političnih povezav z ministrom in njenim soprogom ter vodjo poslanske skupine Levica Matejem Tašnerjem Vatovcem. Omenjena zaposlitev ne krši določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, je ugotovila KPK, saj gre za delovno mesto, ki je vezano na osebno zaupanje funkcionarja.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ugotovila, da zaposlitev Maje Tašner Vatovec v kabinetu ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ne krši določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, zato je postopek, ki ga je junija letos začela na podlagi anonimne prijave, ustavila.
Spomnimo, da je nekaj razburjenja javnosti sprožila odločitev ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Mesca, ki je za vodjo svojega kabineta imenoval Majo Tašner Vatovec, sicer nekdanjo podžupanjo Mestne občine Koper in soprogo Meščevega strankarskega kolega in vodje poslanske skupine Levica Mateja Tašnerja Vatovca. V stranki Levica so takrat zanikali, da je službo na ministrstvu dobila na podlagi vez in poznanstev, in zapisali, da v primeru njene zaposlitve ne gre za “vprašanje nepotizma, ampak feminizma”.
KPK pojasnjuje, da je iz očitkov v prijavi izhajalo, da naj bi se Majo Tašner Vatovec zaposlilo zaradi političnih povezav med zakoncema Tašner Vatovec in ministrom Mescem. “Komisija je okviru predhodnega preizkusa prijave od pristojnega ministrstva pridobila pojasnila, iz katerih izhaja, da gre v primeru omenjene zaposlitve za zaposlitev v kabinetu ministra, in sicer na podlagi prve točke prvega odstavka 68. člena zakona o javnih uslužbencih, ki se skladno s prvim odstavkom 69. člena tega zakona sklene najdlje za čas trajanja funkcije funkcionarja,” so zapisali na KPK.
Komisija je tako ugotovila, da navedbe iz prijave ne dajejo podlage za utemeljen sum kršitve iz njene pristojnosti.
KPK ob tem pojasnjuje, da zakon o javnih uslužbencih postopke za delovna mesta, ki so vezana na osebno zaupanje funkcionarja, ureja posebej. Po zakonu se lahko pogodba o zaposlitvi za določen čas sklene za delovna mesta, ki so vezana na osebno zaupanje funkcionarja (delovna mesta v kabinetu), takšno delovno razmerje pa se sklene najdlje za čas trajanja funkcije funkcionarja.
“Tovrstne kabinetne zaposlitve predstavljajo zakonsko specifiko in izjemo sistema zaposlovanja v javnem sektorju, tako zakonsko kot vsebinsko pa izključujejo tudi oceno morebitnega nasprotja interesov, saj so vezane na ‘osebno zaupanje’ ministra in že v sami definiciji predvidevajo predhodno osebno, poslovno, politično ali drugo povezavo med ministrom in javnim uslužbencem, ki zasede to delovno mesto,” so zapisali v KPK.
Kabinetne zaposlitve posledično predstavljajo zakonsko dovoljeno izjemo od dolžnega izogibanja nasprotju interesov, saj osebno zaupanje lahko izhaja le iz osebnega poznanstva in predhodnega sodelovanja z določeno osebo, so dodali.
KPK ne glede na navedeno poudarja, da ima vsak funkcionar ob tej pravici tudi odgovornost, da dejansko izbere sodelavce, ki uživajo njegovo zaupanje neposredno v povezavi z delom, ki ga bodo opravljali. “Ker gre pri teh zaposlitvah za ‘osebno izbiro’ po lastni presoji in zanje ne veljajo pravila klasičnih izbirnih postopkov, s tem funkcionar za tako zaposlitev prevzame tudi del odgovornosti za kakovostno in strokovno opravljanje del in nalog javnega uslužbenca,” so dodali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje