Menu Item
Nekdanji predsednik Milan Kučan je na današnji slovesnosti ob državnem prazniku dnevu vrnitve Primorske k matični domovini v Opatjem selu obžaloval, da se Italija še ni opravičila za zločine, požgane vasi, Gramozno jamo v Ljubljani in taborišče na Rabu. Hkrati je pozval k prizadevanjem za mir v Ukrajini.
S pariško mirovno pogodbo, s katero je morala Italija odstopiti nekdanji Jugoslaviji velik del Primorske, je bil slovenski narod po Kučanovih besedah “poplačan za eno od hudih krivic, ki so mu bile prizadejane v dostikrat neprijazni zgodovini”.
“Ko z leti izginjajo napisi s pročelij skoraj vseh primorskih hiš, ki so takrat sporočali, da je tukaj Jugoslavija, bledi tudi spomin na neizmerno veselje in ponos, ki sta zavladala med Slovenci ob uveljavitvi pariške mirovne pogodbe,” je dejal osrednji govornik na proslavi, ki jo je ob podpori primorskih občin priredilo Združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica. Pri tem je posvaril, da čas ne sme izbrisati resnice.
Spomnil je na mejnike na poti, po kateri so si Primorci izborili pravice: “Na tej poti so žrtve rodoljubov, ustreljenih na bazoviški in openski gmajni, je TIGR, so partizanske enote, prekomorske brigade, devet korpus, sklepi kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda o priključitvi slovenskega Primorja, stotine požganih domov in porušenih vasi, grobišča, tisoče talcev, pobitih otrok, mož in žena.”
“Biti na pravi strani zgodovine pomeni biti na strani miru”
Do danes sta italijanska in slovenska država postopoma zgradili zgledne sosedske odnose, a vendarle obstaja nekaj, kar poraja dvom v iskrenost političnega poudarjanja prijateljstva, je opozoril. To je odnos italijanske politike do časa fašizma. Spomnil je, da ustreljeni na bazoviški gmajni v Italiji uradno še vedno veljajo za teroriste, Slovenci pa za genociden narod, ki naj bi opravljal etnično čiščenje in pobijal Italijane zgolj zato, ker so bili Italijani.
Kot je še opozoril Kučan, doslej ni bilo nobenega opravičila, nobenega obžalovanja za storjeno zlo, niti poklona žrtvam in obžalovanja za Gramozno jamo v Ljubljani, za taborišče na Rabu, za požgane vasi in storjene zločine. “Da še ni čas za to? Čas za to je že zdavnaj potekel,” je poudaril in ocenil, da bi bilo dovolj, če bi italijanska politika prevzela ugotovitve skupnega poročila slovenskih in italijanskih zgodovinarjev o tem obdobju.
V drugem delu govora je opozoril, da vojna v Ukrajini vztraja že drugo leto brez opaznih organiziranih naporov za prekinitev spopadov. “Pustimo ob strani zelo različne poglede o tem, zakaj je do te agresivne vojne prišlo in o njenih ciljih, za katerimi se čedalje bolj razkrivajo geopolitični interesi velikih držav za njihovo prevlado v svetu. A nesporno je ta vojna, s katero je napadalec grobo kršil mednarodno pravo, poraz mednarodne skupnosti in njene sposobnosti za miroljubno reševanje sporov, z nepredstavljivimi daljnosežnimi posledicami,” je ocenil.
Po Kučanovih besedah bo najslabše, če se bomo na vojno navadili in se sprijaznili z logiko, “saj ni rešitve, zato naj se pač nadaljuje”. Stotine milijard, ki jih v orožje vlagajo Rusija, ZDA, EU in tudi druge države, bi zmogle več kot odpraviti posledice naravnih katastrof, omiliti tegobe prizadetih ljudi in pospešiti razvojni prehod v zeleno prihodnost planeta, je zatrdil nekdanji predsednik.
Izrazil je prepričanje, da je vsak korak proti koncu vojne boljši od vojne in nikakor ne more biti razumljen kot podpora agresorju. “Biti na pravi strani zgodovine ta čas, pomeni biti na strani miru,” je dejal. Na koncu je omenil solidarnost Slovencev ob vremenskih ujmah, ki bi po njegovem prepričanju lahko bila dober obet pred težkimi časi, ki čakajo slovensko državo in družbo.
Dan vrnitve Primorske matični domovini praznujemo od leta 2005 spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ko so Zgornje Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre postali del Slovenije v okviru takratne Jugoslavije. Večji del slovenskega dela Istre je bil sicer priključen šele leta 1954 z londonskim sporazumom o razdelitvi Svobodnega tržaškega ozemlja. Aktualna predsednica republike Nataša Pirc Musar je v petek v poslanici opozorila, da je treba spomin na pomembne dogodke iz slovenske zgodovine ohranjati in negovati. Ob tem je obsodila poskuse revidiranja slovenske zgodovine ter zlorabo teh tem v politične namene.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje