Danes se spominjamo 76-letnice vrnitve Primorske k matični domovini, ki velja za državni praznik od leta 2005. Premier Robert Golob je ob prazniku izpostavil, da je Primorska danes zgled sožitja in solidarnosti med ljudmi, predsednica republike Nataša Pirc Musar pa obsodila poskuse revidiranja slovenske zgodovine ter zlorabo teh tem v politične namene.
V Sloveniji 15. septembra obeležujemo praznik vrnitve Primorske k matični domovini. S tem se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe pred 76 leti, s katero se je večina Primorcev pridružila matičnemu narodu. Osrednja proslava ob letošnjem prazniku bo v soboto v Opatjem selu.
“Danes je Primorska zgled sožitja in solidarnosti med ljudmi. Nesebična pomoč in sodelovanje temeljita na dialogu, skupnih projektih in zavezi k spoštovanju demokratičnih vrednot, na katerih stoji naša družba,” je v poslanici ob prazniku zapisal premier Robert Golob. Kot je dodal, je ponosen na kulturne in gospodarske uspehe Slovencev v Italiji ter vesel, da njihova vez z matično domovino ostaja trdna.
“Številne čezmejne izmenjave, med njimi Evropska prestolnica kulture Nova Gorica-Gorica v letu 2025, nas utrjujejo v zavezi, da je prihodnost tega območja lahko samo skupna,” je še izpostavil. Po njegovih besedah temelji na poznavanju lastne zgodovine in identitete, na sprejemanju drugačnosti ter v sožitju in razumevanju izkušenj iz preteklosti kot opomniku miru in spoštovanja.
Golob je spomnil, da dan vrnitve Primorske k matični domovini ohranja spomin na tragične dogodke na območju današnje zahodne meje v prvi polovici prejšnjega stoletja. “Spominjamo se vedno s ponosom, a obenem polno žalosti nad dogodki, ki so v preteklosti terjali toliko bolečine in sovraštva med narodi,” je poudaril ter opomnil, da je bilo brutalno nasilje in trpljenje prebivalstva, ne glede na narodnost, neizmerno.
“Tragične izgube generacij na soških, galicijskih, afriških, balkanskih, ruskih in domačih frontah so še danes del družinskih pripovedi o trpljenju in preživetju na tisočletja narodno mešanemu okolju. Tega je vsaka skupnost razumela kot svoj rodni nacionalni teritorij,” je še zapisal. Kot je še dodal, je naša preteklost “zgodba o pogumnih odločitvah in težkih preizkušnjah, je opomnik za izborjene pravice ter ljubezni do naše kulture in jezika”. “Ob tem velikem primorskem prazniku bodimo ponosni, da smo Slovenci, da imamo svojo avtonomno državo in neodvisnost. V zgodovini smo veliko prestali in zaradi zavednega slovenskega značaja tudi obstali. Bodrimo se in skupaj delujmo za svetlejšo prihodnost,” je Golob sklenil poslanico.
Pirc Musar: “Spomin na pomembne dogodke je treba ohranjati”
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je opozorila, da je treba spomin na pomembne dogodke iz slovenske zgodovine ohranjati in negovati. Ob tem je obsodila poskuse revidiranja slovenske zgodovine ter zlorabo teh tem v politične namene. “Spomin na pomembne dogodke iz slovenske zgodovine je treba ohranjati in negovati, poskuse revidiranja slovenske zgodovine ter zlorabo teh tem v politične namene, pa vedno znova glasno obsoditi,” je poudarila v poslanici. Zato je treba po njenih besedah mlade ozaveščati o pomenu prehojene poti, ki je vodila v samostojnost naše države in jim hkrati položiti na srce, da je mogoče probleme reševati drugače, ne s silo in z oboroženimi spopadi.
“Pozivam vse Slovenke in Slovence, da se opredelimo zoper vojno in nasilje, za mir, za aktivno sožitje med narodi in za spoštovanje dostojanstva vsakega človeka. Na načelih miru, vladavine prava in spoštovanja človekovih pravic se je vzpostavila povojna Evropa – in Evropa ter z njo Slovenija morata obstati na teh načelih,” je poudarila Pirc Musar.
Dodala je, da se bomo tako “na najboljši možni način poklonili vsem tistim zavednim in svobodomiselnim Primorkam in Primorcem, ki so v boju zoper fašistično in nacistično nasilje dali največ, kar so imeli – svoja mlada življenja”.
Spomnila je, da so se Primorci že zelo zgodaj uprli italijanskemu fašizmu, ki si je že v zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja zadal sistematično uničenje vsega, kar je bilo slovenskega. Fašizem je po njenih besedah razvil nasilje do neslutenih razsežnosti. “Od divjanja fašističnih škvader, požiga Narodnega doma v Trstu, internacije slovenske inteligence in duhovščine, pa do zloglasnih fašističnih koncentracijskih taborišč na Rabu, v Gonarsu in drugod po Italiji,” je izpostavila.
“Spomeniki po številnih primorskih krajih pričajo o nezlomljivem odporu slovenskega naroda proti fašizmu, ki je 25 let izvajal nasilno in uničevalno politiko nad Slovenci na Primorskem,” je še dejala v poslanici in dodala, da gre tudi zavednim Slovence, ki so padli v boju za svobodo svojega naroda, zasluga, da danes živimo v svobodi in demokraciji.
“A prav tisti, ki so izkusili grozote tistega časa, najbolje vedo, kako zelo v vsaki vojni trpi družba, koliko težko popravljive škode med ljudmi se zgodi vedno, kadar odloča orožje. Zgodovina bi morala biti dobra učiteljica, a še vedno trajajoča vojna v Ukrajini kaže, da nekatere nauke včasih prehitro pozabimo.
Klakočar Zupančič o “ponosni slovenski deželi”
S poslanico se je oglasila tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Po njenih besedah je Primorska vedno bila in še je “ponosna slovenska dežela, branik Slovenstva ter najbolj zahodni del slovanskega naroda”. “Menim, da mora Slovenija negovati svojo identiteto, saj je vsak posamezni član naše družbe izjemno dragocen. Slovenski jezik in kultura bosta na tem ozemlju za vedno,” je zapisala. Kot je dodala, je “naša državljanska kakor tudi politična naloga, da raznolikost pokrajin med drugim ustrezno preslikamo tudi v državni zbor”.
Današnji dan, ko Slovenci slavimo dan vrnitve Primorske k matični domovini, je po njenih besedah hkrati tudi praznik demokracije. Prav tako je sedanji politični sistem rezultat različnih zgodovinskih in političnih odločitev.
“Ob tem velikem primorskem prazniku bodimo ponosni, da smo Slovenci, da imamo svojo avtonomno državo in neodvisnost. V zgodovini smo veliko smo prestali in zaradi zavednega slovenskega značaja tudi obstali. Bodrimo se in skupaj delujmo za našo svetlejšo prihodnost,” je sklenila.
Praznik je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. S tem se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Zgornje Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre so postali del Slovenije.
Mirovna pogodba je pod Italijo umestila Benečijo, Rezijo, Gorico in Kanalsko dolino. Tako je izven slovenskih meja, v Italiji po ocenah zgodovinarjev ostalo še 140.000 Slovencev. Vprašanje širše okolice Trsta, kjer je nastalo t. i. Svobodno tržaško ozemlje, so razrešili šele leta 1954. Dokončno pa je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z osimskimi sporazumi, podpisanimi novembra 1975.
Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2005, vendar ni dela prost dan. Državna proslava pa je organizirana le vsakih pet let. Letos osrednjo proslavo prireja Združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica. Potekala bo v Opatjem selu v soboto, slavnostni govornik bo bivši predsednik države Milan Kučan.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje