Podnebne spremembe slovenskim vinarjem povzročajo velike preglavice. Ob toplih pomladih trte vzbrstijo vse bolj zgodaj, na mlade poganjke pa nato preži pozeba. Če ji vinogradi uidejo, je nato pred njimi burno poletje s sušo in vročino na eni ter neurji in točo na drugi strani. Kako vse skupaj vpliva na kakovost vina in kakšni so obeti za slovenske vinarje? Odgovarjata Guillaume Antalick in Jan Reščič s fakultete za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici.
Brnenje traktorjev in šklepet vinogradniških škarij je letos po slovenskih vinogradih odmeval dosti prej kot običajno. Trgatev so ponekod začeli že na polovici avgusta in tako je bilo v septembru, ko so se trgatve običajno odvijale, že vse postorjeno. Prav zgodnji začetek dela v vinogradih je bil izstopajoča lastnost letošnje sezone, ki je bila za vinogradnike zopet težka in je prinesla manj pridelka.
O zgodnejši trgatvi poroča tudi docent na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo novogoriške univerze Jan Reščič. Na fakulteti imajo v Vipavski dolini en hektar velik vinograd, v katerem gojijo avtohtoni beli sorti zelen in pinela. “Letos smo začeli obirati obe sorti hkrati, in sicer okoli 27. avgusta. Običajno smo vse skupaj začeli v začetku septembra, recimo da je bila trgatev zgodnejša za okoli osem dni,” nam pove. Prikima mu tudi profesor z omenjene fakultete in kolega na tamkajšnjem Centru za raziskave vina Guillaume Antalick. “V Beli krajini, kjer živim, so imeli najbolj zgodnjo trgatev v zgodovini. Začeli smo 25. avgusta,” pove in doda, da je bila trgatev poleg zgodnejšega termina tudi bolj zgoščena in je trajala manj dni.
Razlog za zgodnejši začetek obiranja v vinogradih tiči v podnebnih spremembah in višjih temperaturah. Te so rast in cvetenje trte ter zorenje grozdja pomaknile na zgodnejši termin, razloži Reščič, ki poudarja, da so za to še posebej krive višje temperature zgodaj spomladi. Da ima toplejša pomlad še večji vpliv kot toplejše poletje, ocenjuje tudi Antalick, ki izpostavlja povečano tveganje za pozebo. “Vse se dogaja prej, še vedno pa ostaja tveganje za hladni val, ki pride kasneje. Ti mrzli vdori so se v preteklosti dogajali, ko so trte še počivale, sedaj pa pridejo, ko poganjki že začnejo rasti. In nato imate škodo v vinogradih,” oriše in doda, da je to eden od močnejših vplivov podnebnih sprememb v Sloveniji.
Vinograd fakultete za vinogradništvo in vinarstvo (Foto: Casarsa GURU)
A to še ne pomeni, da so vroča poletja za vinograde nedolžna. Izjemna vročina poletnih mesecev in suša močno prizadeneta predvsem primorske vinogradnike, kjer se to pozna na količini pridelanega grozdja. Profesor Antalick ob tem izpostavlja, da je prst v Brdih in Vipavski dolini tudi zelo porozna in tako vode ne zadržuje najbolje. Vendar je po njegovem mnenju vode v Sloveniji dovolj. “V Sloveniji je glede suše možnih več ukrepov, saj imamo precej vode. Vprašanje je le, kako jo zadržati in enakomerno razporediti,” doda.
Kot primer pokrajine v Evropi, ki je zaradi vročine in suše najbolj na udaru, izpostavi Katalonijo z okolico, ki se razprostira tako v Španiji kot Franciji. “Tam so res na točki, ko ugibajo, ali bodo lahko čez pet let sploh še delali vino. V teh krajih se je v zadnjih letih dogajalo, da so v celem letu imeli manj kot 200 milimetrov padavin,” pove sogovornik.
Kot smo izkusili v lanskem letu, lahko poletje zaznamujejo tudi ponavljajoče se močne nevihte, ki vinogradom ne prizanašajo. “Nevihte in izjemni vremenski pojavi so pogosti. V Brdih smo letos bili priča res močnemu vetru, ki je ruval kole v vinogradu, z zelo drobno točo, ki pa je povzročila precejšnjo škodo. To je postala realnost,” pove docent Reščič. Škoda zaradi toče se lahko v vinogradih pozna tudi v naslednji letini. Kot je v izjavi za Forbes Slovenija dejala specialistka za vinogradništvo pri KGZS v Novi Gorici Mojca Mavrič Štrukelj, so na letošnji manjši pridelek vplivale tudi posledice lanske toče.
V luči podnebnih sprememb pa velja izpostaviti tudi njihov posredni vpliv na širjenje bolezni. Kot pojasnjuje Reščič, dobijo v deževnih obdobjih zagon glivične bolezni, s katerimi se sicer vinogradniki srečujejo vsako leto. Za primer posrednega vpliva podnebnih sprememb daje letošnjo pomlad. “Poganjki so začeli rasti bolj zgodaj, maja pa smo imeli veliko dežja. To je poganjalo peronosporo (glivično bolezen vinske trte, op. a.) in pridelovalci so imeli veliko dela, da jo preprečijo,” je dejal. Na splošno višje temperature so tudi ugodnejše za insekte, kot je ameriški škržatek, ki prenaša zelo nevarno bolezen zlata trsna rumenica.
Guillaume Antalick ob tem izpostavlja tudi problem škropljenja zaradi vedno bolj skoncentriranega deževja v določenem časovnem obdobju. Škropljenje v dežju ni mogoče, v bolj strme razmočene vinograde pa s traktorjem in škropilnico enostavno ni mogoče iti takoj. “Težava nastane tudi pri škropivih, ki so nekoliko prijaznejša do okolja, a jih je treba v vinogradu uporabljati pogosteje. Včasih to ni mogoče, ker zaradi varnosti ne moreš v vinograd po dežju. Tako kmetje zamikajo škropljenje, v vlažnih in toplejših razmerah pa se bolezen hitro razvije. Ko se bolezen ugnezdi v vinogradu, se moraš z njo stalno boriti,” razloži.
Trte po enem od lanskih neurij (Borut Živulović/BOBO)
V štirih dneh vsebnost alkohola poskočila za dva odstotka
Če večina omenjenih faktorjev predvsem zmanjšuje količino pridelanega grozdja, pa podnebne spremembe vplivajo tudi na kakovost in kemično sestavo grozdja ter vina. Tako višje temperature in zgodnejša trgatev prineseta več sladkorja v jagodah, kar se kasneje prevede v višjo vsebnost alkohola v vinu. Kot pojasnjuje Antalick, se je letos raven sladkorja tako hitro povišala, da je pričakovana vsebnost alkohola v vinu pri tistih, ki so s trgatvijo čakali štiri dni, s 13 odstotkov poskočila na 15 odstotkov. “V štirih dneh je končna vsebnost alkohola v vinu narasla za dva odstotka,” je ponovil.
Do tako hitrih nihanj pride zaradi izgubljanja vode v jagodi in koncentracije sladkorja. Kot pojasnjuje sogovornik, grozdje v zaključni fazi zorenja ne pridobiva več sladkorja na račun fotosinteze, ampak zaradi izhlapevanja vode. “Grozdje je v tej fazi bolj občutljivo na izgubo vode. Če se trgatev odvije septembra, ko ni tako toplo, jagode zadržijo več vode,” je dodal Antalick.
Ob tem izpostavlja, da povišana vsebnost alkohola v vinu ni taka težava, če ima vino še vedno dovoljšno raven kislosti. Vendar ta pri visokih temperaturah pada, še posebej pa so pri tem pomembne temperature ponoči, opozori. “Tu se recimo pozna razlika med Brdi ali Vipavsko dolino in Belo krajino, kjer so noči nekoliko hladnejše. Zato imajo vina tukaj nekoliko več kisline kot na zahodu,” pove sogovornik. Ob zgodnji trgatvi, kot je letošnja, se pri nekaterih sortah pojavlja tudi sušenje jagod. Kot izpostavi profesor z novogoriške fakultete za vinogradništvo in vinarstvo, to vpliva na kemijsko sestavo grozdne jagode in kasneje vina, poznalo pa se bo tudi pri aromi vina.
V Sloveniji pridelujemo 60 sort vinske trte. Najbolj zastopane po deležu pridelovalne površine so laški rizling (11 odstotkov), refošk (9), chardonnay (8), sauvignon (7) in malvazija (7). Skoraj 80 odstotkov slovenskih vin ima zaščiteno označbo porekla (63,3 odstotka) ali pa zaščiteno geografsko poreklo (14,5 odstotka).
Uvoz vina količinsko rahlo presega izvoz, po vrednosti pa je ravno obratno. Slovenija namreč uvaža predvsem cenejša vina nižje kakovosti, izvažamo pa predvsem vino z zaščiteno označbo porekla, ki ga tudi največ pridelamo. Lani je vrednost proizvodnje vina znašala 111,3 milijona evrov, leto prej pa 109,5 milijona evrov, še navaja Surs. S tem ostaja pod predpandemsko ravnijo; leta 2019 je vrednost proizvodnje znašala 142 milijonov evrov, je septembra poročal Forbes Slovenija.
Foto: Bor Slana/ Bobo
Podnebne spremembe so kakovosti vina v Sloveniji celo koristile
Se lahko torej ob vseh opisanih vplivih podnebnih sprememb zgodi, da kakšne od sort vina ne bomo več mogli pridelovati? Antalick odgovarja, da so nekatere sorte bolj občutljive na pomanjkanje vode in vročino, a da je točka, ko v Sloveniji nekaterih sort ne bomo več mogli gojiti, še zelo daleč. “Z vidika kakovosti vina so podnebne spremembe do sedaj zelo koristile Sloveniji, predvsem na vzhodu države,” še doda. Podnebne spremembe so po Reščičevih besedah med drugim poskrbele, da nekatere sorte, ki zorijo dlje časa, v spremenjenih okoliščinah delujejo bolje. “V vzhodni Sloveniji lahko gojimo nekatere sorte, ki jih prej niso mogli. Na primer merlot v Podravju ali Posavju,” izpostavi.
Sogovornika kljub kopici izpostavljenih problemov nista črnogleda, poudarjata pa pomen ukrepanje in prilagajanja. “Glavna stvar je, kako zadržati vodo v vinogradu,” izpostavi Jan Reščič. Kot doda, je najbolj izjemen ukrep, ki je ponekod že potreben, namakanje trt v obdobju, ko je to nujno. Obstajajo pa tudi drugi ukrepi, za zadrževanje vlage v zemlji. “Med vrstami v vinogradu se lahko posejejo rastline, s čimer se preprečita pregrevanje vrhnje plasti zemlje in prehitro izhlapevanje vode. Čez čas lahko to rastlinje pokosiš ali pomulčaš in s tem poskrbiš za večjo vsebnost organskih snovi v zemlji. S slednjim lahko dodatno preprečiš izgubo vode,” doda Reščič, ki med ukrepi našteva še možnost zadrževanja deževnice v terasastih vinogradih in zmernost pri odstranjevanju listov na trtah.
Antalick na drugi strani poudarja tudi pomen izobraževanja pridelovalcev, ki da ne morejo več razmišljati kot pred 20 leti. “Današnji kontekst je drugačen. Možnosti je veliko, a moraš posodobiti tudi samega sebe,” pove. Pri tem izpostavi nujnost posodobitve opreme za škropljenje, s katerim bi vinogradniki prihranili na škropivu in rastline učinkoviteje zaščitili pred boleznimi. “Nekateri so to osvojili in delujejo vrhunsko, nekateri pa morajo spoznati, da je treba spremeniti svoje navade in se prilagoditi novi realnosti. Na fakulteti skušamo organizirati izobraževanja, je pa seveda odvisno od volje posameznikov,” sklene profesor.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje