Sluz lani marsikomu pokvarila počitnice. Kakšne so razmere letos?

Julija lani so termometri v slovenskem morju kazali rekordnih sedem zaporednih dni, ko se je temperatura morja čez dan dvignila nad 30 stopinj Celzija.

Nadpovprečno toplo je morje tudi letos, temperatura pa vztrajno raste. Temperatura je na oceanografski boji Vida že presegla 28 stopinj Celzija.

Še zgovornejša je analiza raziskovalca s piranske Morske biološke postaje dr. Borisa Petelina. Letošnje junijske temperature, merjene na omenjeni boji, je primerjal s skoraj 20-letnim povprečjem za mesec junij.

Le ta znaša 23,16 stopinje Celzija. Dr. Petelin je pregledal polurne meritve na globini 2,5 metra. Kaj je ugotovil? Letošnje junijsko povprečje je za 1,24 stopinje višje in znaša 24,4 stopinje Celzija.

Toplo morje = sluzasto morje? Ne nujno

Visokim temperaturam morja se je lani pridružila še sluz, ki je marsikoga odvrnila od skoka v vodo.

Ali junijsko nadpovprečno toplo morje torej nakazuje, da je zgolj vprašanje časa, kdaj bo sluz prekrila gladino?

Tega po besedah dr. Patricije Mozetič z Morske biološke postaje Piran ne moremo enoznačno preslikati na letošnje razmere.

"Visoke temperature morja v spomladansko-poletnih mesecih (junij–julij) kot morebiten dejavnik tveganja za nastanek sluzi je treba jemati z zadržkom," pojasnjuje raziskovalka.

Visoke poletne temperature okoli 28 stopinj Celzija in več so bile namreč po njenih besedah izmerjene tudi v letih brez sluzi, na primer v letih 2022 in 2023.

Obratno pa smo lahko opazovali v letih 1988, 1989, 1991, 2000, 2004 (in prej). Temperature morja so bile nižje, kot jih beležimo v zadnjem desetletju, sluz pa je bila prisotna.

Sluzenje je težko napovedati

Sluzenje je posledica več različnih dejavnikov. Eden od njih je povečan vnos hranil, ki jih je bilo lani v morju zaradi velike količine padavin in rečnih vnosov več. Prav tako lahko – a to ni nujno – na večje sluzenje vpliva cvetenje morja.

Hkrati je sluzenje morja povezano še z določenimi mineralnimi delci kopenskega izvora, ki lahko v morje pridejo denimo z rekami ali saharskim peskom ter povzročajo koagulacijo oziroma nabiranje polisaharidov.

Sluzenje morja, ki je naravno, je torej kompleksen pojav, saj se mora po besedah dr. Mozetič preplesti več dejavnikov – od meteoroloških, oceanografskih do bioloških, ki se morajo "sestaviti".

Raziskovalka pojasnjuje, da je prav zato sluzenje težko napovedati. "Pojav določenih vrst mikroalg bi lahko bil znak, da bi se sluz lahko razvila, vendar jih zaenkrat nismo opazili v morski vodi," pravi.

Podatkov o sluzi od drugod sicer nimajo, "vendar če bi se sluz pojavila drugod v severnem Jadranu, bi od italijanskih ali hrvaških kolegov to informacijo prav gotovo dobili".

Cvetenje morja vidno iz vesolja

Ne sluzenje, temveč cvetenje morja pa je bilo minuli mesec vidno celo iz vesolja. Satelitski posnetki, ki jih je na svojih družbenih omrežjih delil program Copernicus, kažejo, da je cvetenje morja prizadelo predvsem severnoitalijansko obalo.

Po besedah znanstvenikov je nenadno in obilno cvetenje, ki je bilo vidno iz vesolja, povezano z neobičajno visokimi temperaturami morja ter obilnimi padavinami, ki so povečale rečni odtok v morje.