Menu Item
S povprečne jablane so slovenski sadjarji letos obrali zgolj osem kilogramov pridelka, to je šestina lanske letine. Glavni razlog za to je pozeba, že četrta v zadnjih šestih letih. Tako huda je bila letos, da niso pomagali niti oroševalni sistemi. Le nekoliko boljše je stanje v intenzivnih sadovnjakih, a tudi tam bo jabolk za polovico manj kot po navadi.
Medtem ko se svetovni voditelji dogovarjajo, ali in kako ublažiti segrevanje planeta, se slovenski sadjarji spopadajo z njegovimi posledicami. S povprečne jablane v ekstenzivnem sadovnjaku (to so kmečki sadovnjaki in travniški nasadi sadnega drevja, pretežno starih sort) so slovenski sadjarji letos obrali osem kilogramov pridelka, ocenjujejo na statističnem uradu. Pridelka bo tako za le šestino lanskega.
Slab izkupiček je pričakovan, saj so letos jablane zacvetele že februarja, aprila pa jih je pokosila pozeba. Posebej hudo je bilo v sadovnjakih na pobočjih, kakršne ima tudi Boris Orešek iz Posavja. “Ob dobri letini poberemo 150 ton jabolk, letos smo jih zgolj 15 ton,” opiše razmere v svojem 3,5 hektarja velikem sadovnjaku.
Letošnji pridelek v primerjavi z rekordno letino 2018.
Medtem ko so običajno februarja najvišje temperatura zraka med 5 in 10 °C, se je letos konec februarja v večjem delu države segrelo na okoli 20, ponekod celo do 25 °C. “Ker so jablane na sončnem pobočju, so začele cveteti, nato pa je aprila sledilo nekaj dni izjemnega mraza.”
REKORD ZA REKORDOM
Letos smo po najvišjih februarskih temperaturah izmerili rekordno nizke aprilske temperature, nato pa še najbolj deževen maj v zadnjih 60 letih, ki mu je sledil drugi najtoplejši junij v zadnjih desetletjih.
Orešek, ki je tudi predsednik odbora za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, se je s sadjarstvom začel ukvarjati pred tridesetimi leti. “Do leta 2017 nismo vedeli, kaj je to pozeba,” pravi. “Zadnjo hudo pozebo smo imeli v naših krajih v Posavju leta 1957, jaz sem rojen leta 1958.” Zadnja leta pa se podnebne spremembe odvijajo pred njegovimi očmi.
“Vedno so bile dobre in slabe letine. Če ti pozeba odnese tretjino pridelka in se to zgodi le na vsakih nekaj let, to vračunaš v stroške. V zadnjih šestih letih pa je to že četrta pozeba,” razlaga Orešek. Aprilski pozebi je sledil hladen in deževen maj, zaradi katerega je bilo manj čebel, nato pa junija izjemen skok temperatur. “Takrat so z jablan začeli odpadati še tisti redki plodovi, ki nam jih je z nego uspelo ohraniti do takrat.”
Avgusta je sledila suša, toda ta jablan ni prizadela, saj so imele tako malo plodov. “Če bi bile obložene kot običajno, bi jih suša zelo prizadela,” pove Orešek.
Letos so temperature pod ničlo vztrajale tako dolgo, da pridelka ne bi rešilo niti oroševanje. Orešek sicer pravi, da v njegovih sadovnjakih sistema ne more postaviti, ker v bližini ni zadostnega vodnega vira.
V zadnjih šestih letih so slovenske sadjarje prizadele štiri pozebe. Najhujše so bile v letih 2016, 2017 in 2021, manjšo škodo je povzročila pozeba leta 2020. Leta 2019 le bilo pridelka manj zaradi rekordne letine 2018, po kateri si jablane še niso opomogle.
Pridelka ni rešilo niti oroševanje
Kako huda je bila pozeba letos, kažejo podatki Evrosada, ki je največji pridelovalec sadja v Sloveniji. Letošnja letina jabolk je po količini tretjino povprečne, po kakovosti pa je več kot 80 odstotkov slabše kot v povprečnih letih. “Že lani (2020) smo imeli pozebo, a smo z oroševanjem rešili večino pridelka,” pove direktor Evrosada Boštjan Kozole. “Letos pa so bile temperature aprila tako nizke in so vztrajale tako dolgo, da oroševanje ni pomagalo.” Pri temperaturah minus 10 pod lediščem namreč zamrzne tudi voda v oroševalnih sistemih.
Po podatkih ministrstva za kmetijstvo imamo v Sloveniji 4.361 hektarjev intenzivnih sadovnjakov, ki jih obdeluje nekaj več kot 3.200 sadjarjev. Sistem za oroševanje, ki (vsaj deloma) lahko reši pridelek pred pozebo, ima 15 sadjarjev na 120 hektarjih. Če pozeba tako kot letos prizadene celotno državo, je torej 97,2 odstotka sadovnjakov brez učinkovite zaščite. Kurjenje v sadovnjakih, da bi dvignili temperaturo, in ’oblačenje dreves’ ob tako nizkih temperaturah, kot smo jih imeli letos, ne moreta rešiti pridelka.
Kaj pa cene?
Odkupne cene so leto “primerne”, pravi direktor Evrosada Kozole. Pridelovalci, odvisno od količine, dobijo po približno 40 centov za kilogram jabolk. V trgovinah pa so cene od 1,5 do dva evra, ponekod tudi več, odvisno od sorte. Kozole ob tem poudarja, da so se zvišali tako stroški prevoza kot stroški dela, pa tudi stroški fitofarmacevtskih sredstev. “Strošek obiranja je višji tudi zaradi pozebe, saj morajo v vsak sadovnjak večkrat, da poberejo, kar je mogoče,” razloži Kozole.
Podobno je stanje v manjših sadovnjakih. “Na pol hektarja smo komaj pobrali 20 gajbic, to je 280 kilogramov jabolk,” pravi Boris Orešek. “Če bi vedel, da bo pridelka tako malo, se nam tega sploh ne bi izplačalo pobirati.”
Slovenska jabolka so v tujini izjemno cenjena. Območje, kjer se mešata sredozemsko in alpsko podnebje, je namreč odlično za pridelovanje jabolk visoke kakovosti. Evrosad je jabolka v prejšnjih letih uspešno izvažal, predvsem v Anglijo, pa tudi na Bližnji vzhod, največ v Dubaj. “Letos bo izvoza le za vzorec, toliko da ohranimo stike s kupci,” pravi Kozole, “sicer se bomo osredotočili na domači trg.”
Intenzivni sadovnjaki so strnjeni nasadi, namenjeni pretežno za prodajo pridelka, ki so urejeni tako, da jih je mogoče mehanizirano obdelovati. Jabolka naj bi v teh sadovnjakih letos obrodila v povprečju 12 ton na hektar, kar je zgolj 38 odstotkov lanske letine in manj kot polovica povprečnega pridelka zadnjih desetih let.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!