Boj proti podnebnim spremembam bo mednarodno skupnost stal veliko denarja. Kako uspešen bo, bo odvisno tudi od tega, ali bodo razvite države zagotovile denar za pomoč revnejšim, ranljivejšim.
Voditelji in predstavniki držav, ki se v Glasgowu sestajajo na podnebni konferenci ZN, bodo v prihodnjih dneh kovali načrte, kako uresničiti zaveze iz pariškega sporazuma in preprečiti, da bi se povprečna globalna temperatura povišala za več kot poldrugo stopinjo Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo. Ali bo svetovni boj proti podnebnim spremembam uspešen, pa je odvisno od tega, ali bodo države zagotovile ustrezno financiranje.
Ker so razvite države doslej ustvarile večino izpustov toplogrednih plinov, ki segrevajo ozračje, je prevladalo prepričanje, da so dolžne pomagati revnejšim državam oziroma državam v razvoju, da bodo tudi one lahko opustile uporabo fosilnih goriv in se prilagodile na ekstremne vremenske pojave (suše, uničujoče nevihte), ki so posledica podnebnih sprememb.
Da bodo pomagale, so se razvite države zavezale leta 2009 na podnebni konferenci v Köbenhavnu. Takrat so napovedale, da bodo državam v razvoju do leta 2020 na letni ravni zagotovile 100 milijard dolarjev za boj proti podnebnim spremembam. Cilja doslej niso izpolnile, ga pa bodo, menda, do leta 2023.
Razviti svet države v razvoju pustil na cedilu
Dosedanja neuspešnost razvitih držav pri zagotavljanju dogovorjene vsote denarja za boj proti podnebnim spremembam spodkopava kredibilnost razvitega sveta v Glasgowu, meni Saleemul Huq, svetovalec foruma 48 držav, ki jih ogrožajo podnebne spremembe. “Pravzaprav na cedilu puščajo najranljivejše ljudi na planetu, potem ko so obljubile, da bodo pomagale,” je bil Huq kritičen do razvitih držav.
Tudi sicer je 100 milijard dolarjev na letni ravni premalo, da bi države v razvoju lahko uspešno naslovile posledice podnebnih sprememb – po ocenah bodo do leta 2030 ranljive države namreč potrebovale do 300 milijard dolarjev letno. Ne glede na to pa je stomilijardna vsota postala simbol zaupanja in pravičnosti med razvitim svetom in državami v razvoju, ki denar za boj proti podnebnim spremembam po novem še težje zagotovijo zaradi pandemije covida-19.
Orkan Maria je leta 2017 karibski regiji povzročil za skoraj 70 milijard dolarjev škode.
Dogovor o financiranju prioriteta za EU
Zagotoviti financiranje za boj proti podnebnim spremembam je ena od prioritet Evropske unije. Kot je ocenil evropski komisar, pristojen za podnebne politike, Frans Timmermans, imajo države v Glasgowu možnost, da zagotovijo 100 milijard dolarjev sredstev za boj proti podnebnim spremembam. “Zelo pomembno je, da se v Glasgowu strinjamo o tem, tudi zato, da pri državah v razvoju dosežemo zaupanje,” je povedal Timmermans.
ZDA, druge največje onesnaževalke na svetu, so se septembra zavezale, da bodo do leta 2021 povečale svoj prispevek za boj proti podnebnim spremembam in letno zagotovile 11,4 milijarde dolarjev. Analitiki so do te vsote kritični; menijo, da je prenizka glede na velikost države, izpuste in zmožnost plačila.
Medtem ko se pričakuje, da bodo v Glasgowu svoje namere za financiranje boja proti podnebnim spremembam razkrili razvojne banke in deležniki zasebnega sektorja, pa bodo EU, ZDA, Združeno kraljestvo, Nemčija in Francija predstavili načrt pomoči Južni Afriki za prehod k obnovljivim virom energije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!