Lindav: Pritok prebežnikov v državo v preteklih letih ni ogrozil varnosti

Žiga Živulovič jr./Bobo

Prvi mož policije Boštjan Lindav je ocenil, da je policija zmožna nadzorovati mejo, tudi ko bo ograja odstranjena. Pritok prebežnikov v državo v preteklih letih ni ogrozil varnosti; kazniva dejanja z najhujšimi posledicami se po njegovih besedah zgodijo v družini, zato je naslavljanje družinskega nasilja takoj za migracijami druga strateška usmeritev policije.

Policija se bo po odstranitvi ograje pri nadzoru meje oprla na tehnična sredstva in na dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo. Ovire na meji so do neke mere prispevale k usmerjanju migracij, vendar je v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav odločen, da je uporaba rezilne žice za ta namen nehumana.

Prepričan je, da so slovenski policisti vsakemu prosilcu za azil nudili individualno obravnavo, a dopušča možnost, da je prišlo do kakšnih napak in pomanjkljivosti. Na vprašanje, do kakšne mere so se te napake seštele v sistematično verižno vračanje, posebej v luči pričevanj migrantov potisnjenih v Veliko Kladušo in pritožbe mladoletnika na Odbor ZN za otrokove pravice, ki daje vedeti, da se tudi ranljive skupine niso izmuznile čez ta sita, je odgovoril, da kot človek temu težko oporeka. Ekipa okoli nove ministrice Tatjane Bobnar se trudi to stanje izboljšati, je dodal.

Policisti so že prejeli navodila, naj evidentirajo, da so migrante seznanili s pravico do mednarodne zaščite, notranje ministrstvo pa odgovor na vprašanje migracij išče tudi s posebnim posvetovalnim telesom, v katerem sodelujejo predstavniki civilne družbe, akademiki in strokovnjaki s področja migracij, je naštel.

Lindav se strinja, da je sporazum glede vračanja na Hrvaško potreben dopolnitev, tudi v luči nadaljnjega sodelovanja s Hrvaško po njenem vstopu v schengensko območje. Točnega datuma glede tega še ni, vendar ima policija že pripravljeno strategijo, kaj s policisti, ki bodo razbremenjeni varovanja meje. Nekaj jih bo razporejenih v dve specializirani enoti za nadzor državne meje, del jih bo razporejen na policijske postaje za izravnalne ukrepe, del pa na policijske postaje, je napovedal.

Najhujša kazniva dejanja se zgodijo v družinah

Migracije so del sodobnih družb in tudi pritok novih ljudi v državo po besedah Lindava ni do nikakršne mere ogrozil varnosti slovenske družbe. Policija sicer obravnava posamezne primere kaznivih dejanj in prekrškov, v katere so vpleteni migranti, vendar “če pogledamo kazniva dejanja z najhujšimi posledicami, so žrtve praviloma del nekih družinskih vezi ali pa dobrega poznanstva”, je izpostavil. Kar 95 odstotkov vseh umorov pri nas se zgodi v družini ali v ozkem socialnem krogu, zato je po besedah Lindava naslavljanje družinskega nasilja takoj za migracijami druga strateška usmeritev policije.

K temu pristopajo z ustanovitvijo koordinatorja za nasilje v družini, ki bo skrbel za pripravo predlogov in usklajevanje uniformirane in kriminalistične policije. Policija veliko dela na področju ozaveščanja, saj je žrtev pogosto zmanipulirana in ustrahovana, zato spremeni svojo prvotno izjavo. “Če nimaš prijave, če žrtev ne sodeluje, je stvar težko zaključiti,” je opozoril Lindav. Podobno je s prijavami sosedov, saj se ljudje ne želijo izpostavljati, vedoč da bodo morali pričanje ponoviti pred preiskovalnim sodnikom in na glavni obravnavi. “Pri vsaki neuspešni intervenciji pa storilci običajno dobijo krila,” ugotavlja.

Ob tem je kar 37 odstotkov izrečenih prepovedi približevanja neučinkovitih. Zato se aktivno ukvarjajo s preučevanjem idej, med drugim razmišljajo o uvedbi elektronske zapestnice, ki bi omogočala lažje izvajanje tega ukrepa.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.