Mladoletni begunec, ki je pri osmih letih brez spremstva odrasle osebe prebegnil pred nasiljem mjanmarske vojske in varno zavetje skušal poiskati na Hrvaškem ter v Sloveniji, je zoper obe državi vložil pritožbo na Odbor Združenih narodov za otrokove pravice. Pravi, da sta ga državi nasilno in verižno vračali na jug, sistematično omejevali njegovo pravico do vložitve prošnje za azil in večkrat kršili konvencijo o otrokovih pravicah. Kljub temu da je dokazov o pomembni vlogi Slovenije in Hrvaške v verigi nezakonitega vračanja ljudi čez državne meje na balkanski migracijski poti veliko, gre za prvo takšno pritožbo zoper obe državi.
Prvič v zgodovini se je mladoletni begunec pritožil na Odbor Združenih narodov (ZN) za otrokove pravice zaradi nasilnega in nezakonitega verižnega vračanja (tako imenovani pushbacki) iz Slovenije in Hrvaške, je sporočil Evropski center za ustavne in človekove pravice (ECCHR). Mladoletnik v pritožbi trdi, da sta Slovenija in Hrvaška večkrat kršili konvencijo o otrokovih pravicah ter sistematično omejevali njegovo pravico do vložitve prošnje za azil.
Gre za pripadnika ljudstva Rohinga z inicialkami U. F., ki je pri osmih letih pobegnil pred nasilnimi napadi mjanmarske vojske, ob pobegu pa se je ločil od družine. Po več letih iskanja mednarodne zaščite brez spremstva odrasle osebe se je leta 2020 za leto dni ustalil v Bosni in Hercegovini (BiH). Tam je živel brez državne podpore ali zdravstvene oskrbe, spal je v gozdovih in zapuščenih stavbah, navaja ECCHR, večkrat pa se je skušal prebiti do Slovenije. “V Sloveniji je bil deležen verižnega vračanja, s katerim so ga slovenske oblasti prisilno vrnile najprej na Hrvaško, nato pa so ga hrvaške oblasti v koordinirani akciji prisilno vrnile v BiH,” so zapisali v nevladni organizaciji ECCHR, ki mu je omogočila pravno zastopstvo in mu pomagala s pritožbo na odbor ZN.
Nevladna organizacija navaja, da so hrvaški mejni policisti mladoletnika iz Hrvaške v BiH potisnili petkrat, pri tem pa so bili do njega dosledno nasilni. Večkrat so ga pretepli, zažgali njegove stvari in mu zasegli čevlje. “Zaradi načina, kako so policisti z nami ravnali, sem se počutil, kot da mislijo, da smo narejeni iz umazanije,” je opisal U. F., ko se je spominjal krutosti hrvaške policije. V pritožbi navaja, da je Hrvaška na več načinov kršila prepoved mučenja ali drugega krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja oziroma kaznovanja otrok.
ECCHR dodaja, da tako Slovenijo kot tudi Hrvaško k ravnanju v otrokovo največjo korist zavezuje nacionalno, evropsko in mednarodno pravo. Med obravnavanjem begunca bi morali mejni policisti dati prednost identifikaciji njegove starosti in z mladoletnimi begunci ravnati skrajno pazljivo. Ravno obratno pa obe državi pritožnikove starosti nista upoštevali – ali so jo policisti napačno zabeležili ali pa otroka o njej niso niti vprašali. V nobenem primeru in poskusu otrok ni dobil priložnosti, da bi zaprosil za azil.
“Hrvaška in Slovenija morata odgovarjati, ker otrokom namerno odrekata njihove temeljne človekove pravice znotraj organiziranega sistema pogosto nasilnih in prikritih vračanj,” je dejala Delphine Rodrik, pravna svetovalka pri ECCHR, ki meni, da obe državi z rutinskimi utemeljitvami in zanikanji tega uveljavljenega sistema prisilnih vračanj ne moreta več prikrivati kopice dokazov, ki pričajo o nezakonitih taktikah obeh držav. Tudi U. F. je svojo pritožbo podkrepil z vrsto digitalnih dokazov, ki razkrivajo jasen vzorec vračanja prebežnikov in potrjujejo dobro zasnovano ter sistematično državno politiko, navaja ECCHR.
Policija pravi, da primera ne pozna
Ministrstvo za notranje zadeve je N1 posredovalo odgovor policije, ki pravi, da tega primera ne pozna. “Dodajamo, da policija tujcem, ki podajo namero za mednarodno zaščito, omogoči postopek in jih preda v obravnavo pristojnemu organu. Policisti so v postopkih še posebej pozorni na zagotavljanje pravic ranljivih skupin, med katerimi so tudi mladoletniki brez spremstva,” so zapisali na ministrstvu za notranje zadeve.
Obenem so navedli, da je oblikovanje celovite migracijske politike ena od prednostnih nalog vlade Roberta Goloba in ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar, kar so ponazorili s primerom, da se je ravno prejšnji četrtek prvič sestalo novo posvetovalno telo za migracije. “Poudarjamo, da je ministrica Bobnar glede postopkov na meji pred kratkim policiji že posredovala nove usmeritve, in sicer mora biti v teh postopkih policija posebej pozorna na zaščito ranljivih skupin in na meji evidentirati, da je bila oseba seznanjena s pravicami, ki izhajajo iz zakona o mednarodni zaščiti in evropske zakonodaje,” so navedli.
Na ministrstvu za notranje zadeve so dodali, da so pretekli teden stekli tudi dogovori z izvršno direktorico evropske agencije za azil Nino Gregori za sodelovanje pri usposabljanjih policistov in drugih uslužbencev za delo z različnimi ranljivimi skupinami.
“Minuli teden je tudi zagovornik enakosti Miha Lobnik ministrici predstavil nekatera priporočila, ki v minulem vladnem mandatu še niso bila upoštevana in sodijo v pristojnost ministrstva za notranje zadeve. Tako sta med drugim govorila o razlogih za spremembo zakona o mednarodni zaščiti, za katerega je zagovornik ocenil, da je diskriminatoren. Ministrica je ponovila javno že izraženo namero za spremembo omenjenega zakona,” so dodali.
Slovenija prisilno vrnila več deset tisoč oseb
Evropski center za ustavne in človekove pravice navaja, da je Slovenija sistem prisilnega vračanja beguncev vpeljala leta 2018, samo v letih 2020 in 2021 pa vrnila 13.700 ljudi. Domače nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s pravicami beguncev, navajajo, da je Slovenija od leta 2018 do leta 2021 vrnila že več kot 28 tisoč ljudi. Slovenska in hrvaška policija begunce vračata na podlagi bilateralnega sporazuma, ki sta ga državi sklenili leta 2006, ta pa določa vračanje migrantov po skrajšanem postopku.
Kljub temu da je verižnemu vračanju beguncev na balkanskem delu migracijske poti v zadnjih letih nasprotovalo več vodilnih mednarodnih institucij, je jasno, da obe državi sledita mehanizmom evropske migracijske politike. Ta je spomladi leta 2016 s sporazumom med državami članicami Evropske unije in Turčijo, ki je predvideval vračanje beguncev iz Grčije, v večini zaprla begunsko pot proti zahodu in severu Evrope, posledično pa so množice ljudi ostale ujete na robu EU.
V tem času je slovensko vlado, ki je sprejela tudi odločitev o postavitvi ograje na slovensko južno mejo, vodil Miro Cerar, položaj notranje ministrice pa je zasedala Vesna Györkös Žnidar iz kvot takratne stranke SMC. Septembra 2018 je Cerarja na položaju predsednika vlade zamenjal Marjan Šarec, na položaj notranjega ministra pa je bil imenovan Boštjan Poklukar iz kvot stranke LMŠ. Šarca je na položaju predsednika vlade marca 2020 zamenjal Janez Janša, položaj notranjega ministra pa je prevzel Aleš Hojs.
Jeseni 2021 smo poročali o videoposnetkih, ki so javnosti prikazali zamaskirane moške, kako z udarci in izživljanjem begunce s hrvaškega ozemlja čez mejo vračajo v BiH. Tam begunci pristanejo na ulici ali pa v katerem od prepolnih begunskih taborišč. Izkazalo se je, da so moški posamezni pripadniki hrvaške policije, razkritje pa je znova odprlo razpravo o ključni vlogi Slovenije, ki begunce pošilja prav v države, kjer so izpostavljeni nasilju.
Istega leta je vrhovno sodišče sprejelo prelomno sodbo v primeru prosilca za azil iz Kameruna, ki ga je slovenska policija dvakrat nezakonito izgnala na Hrvaško, in določilo, da mu morajo slovenske oblasti omogočiti vrnitev in dostop do azilnega postopka. S tem je sodišče potrdilo nezakonitost policijskega postopka, državo pa spomnilo na načelo nevračanja, ki določa, da policija posameznika ne sme vrniti v drugo državo, ne da bi državni organi presodili, ali je ta druga država zanj varna.
Leto dni pred tem je že upravno sodišče razsodilo, da uveljavljeni način vračanja tujcev na Hrvaško ni zakonit. Takrat je več domačih nevladnih organizacij k odstopu pozvalo takratno generalno direktorico policije in današnjo notranjo ministrico Bobnar, policija pa je vztrajala, da razlogov za odstop ni, češ da deluje zakonito, strokovno in upošteva človekove pravice.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje