Ljubljanski brezdomci bodo dobili novo zavetišče, a prostora za vse ne bo

Okrog 200 ljudi v Ljubljani spi na ulici ali v zapuščenih objektih, še 1.300 pa je socialno in stanovanjsko ranljivih, pravijo v društvu Kralji ulice, ki skrbi za brezdomce v prestolnici. V Ljubljani gradijo novo, moderno zavetišče za brezdomce, ki pa ne bo zadostovalo za vse.

Preverili smo, kako je v glavnem mestu poskrbljeno za tiste, ki ostanejo brez strehe nad glavo, in kako je občina ukrepala, potem ko je zaradi "nevzdržnih razmer v podhodih", povezanih z brezdomci in odvisniki, prejela številne pritožbe občanov.

Koliko brezdomcev je v Ljubljani?

V lani izvedeno raziskavo o merjenju obsega brezdomstva v Ljubljani so vključili 426 ljudi. "To so predvsem tiste osebe, ki spijo na javnih površinah, ali osebe, ki so vključene v razne programe za brezdomne," pojasnjuje predsednica društva Kralji ulice Hana Košan.

Kot poudarja, to število ne zajema vseh, saj je veliko ljudi na robu družbe skritih, organizacije pa do njih težko dostopajo.

"Samo v naš dnevni center, ki je nekakšna vstopna točka, ko govorimo o najbolj vidnem brezdomstvu, je lansko leto prišlo skoraj tisoč oseb. V Ljubljani imamo stik z več kot 1.500 osebami, ki so socialno oziroma stanovanjsko ranljive," pravi Košan.

Po raziskavi je 72 oseb v Ljubljani spalo na ulici, še več kot sto pa jih je spalo v "nekonvencionalnih" bivališčih, kot so barake, garaže in zapuščene hiše.

Poleg njih je še veliko ljudi, ki spijo pri prijateljih ali družinskih članih, ni pa to njihov kraj bivanja, kjer bi imeli urejene pogoje, izpostavlja predsednica društva. Opozarja, da so ti ljudje pogosto skriti, a jih je dobro vključevati v programe, saj sicer verjetneje tudi oni pristanejo na cesti.

"Če seštejemo tiste, ki so spali zunaj, in tiste v nekonvencionalnih bivališčih, je to več kot 180 ljudi, ki v glavnem mestu nimajo kje spati," opisuje Košan in opozarja, da to pomeni, da v Ljubljani "kronično primanjkuje namestitev za brezdomne" – kar je del širše stanovanjske krize v prestolnici.

Kako občina skrbi za brezdomce?

Kot pojasnjujejo na Mol, "z izdatnim sofinanciranjem izvajalskih, večinoma nevladnih organizacij, v nekaterih primerih tudi z možnostjo brezplačne uporabe občinskih prostorov" omogočajo, da so skrajno socialno izključenim in brezdomnim v Ljubljani na voljo socialnovarstveni programi za temeljno oskrbo. To pomeni, da jim nudijo hrano, obleko, higiensko oskrbo in prenočišče oziroma zavetišče ter programe s strokovno podporo za reševanje večplastnih individualnih stisk in težav, programe nastanitvene podpore v stanovanjih ter kontinuirano svetovalno terensko delo.

Slednje je namenjeno predvsem umirjanju in preprečevanju konfliktov z uličnimi brezdomci oziroma socialno ranljivimi osebami, ki zaradi različnih okoliščin veliko časa preživijo na javnih površinah oziroma se tam moteče vedejo, so pojasnili na občini.

"Terenski delavci nevladnih organizacij, ki jih koordinira Društvo Kralji ulice, na različnih lokacijah po mestu nudijo svetovanje, pomoč pri urejanju dokumentov, spremstvo na razne institucije (največkrat center za socialno delo), pomoč pri izpolnjevanju različnih vlog (za nujne bivalne enote, za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev) ter razdeljujejo higienske pripomočke," so našteli na občini in dodali, da iz poročil terenskega dela izhaja, da so bile najbolj izpostavljene lokacije Metelkova, Kongresni trg z okolico, podhod pri železniški postaji in podhod Ajdovščina.

Pritožbe meščanov in uvedba varovanih območij

Na občini pravijo, da so v zadnjem času prejeli večje število pobud in pritožb občanov glede nevzdržnih razmer v nekaterih podhodih na območju mesta. "Pobude so se nanašale predvsem na dolgotrajno zadrževanje brezdomcev in odvisnikov, ki so v podhodih konzumirali prepovedane substance, tam prenočevali, povzročali materialno škodo, puščali smeti, uporabljene injekcijske igle ter onesnaževali prostore z uriniranjem in iztrebki," so pojasnili na občini in dodali, da so bili občinski delavci ob izvajanju rednega čiščenja in vzdrževanja večkrat izpostavljeni žaljivkam, grožnjam in drugim neprimernim ravnanjem, kar je dodatno prispevalo k oceni, da razmere niso več varne ne za uporabnike podhodov ne za zaposlene, ki skrbijo za njihovo urejenost.

Najbolj problematična sta bila Plečnikov podhod pri Kongresnem trgu in podhod Ajdovščina.

Na podlagi zakonov o lokalni samoupravi, o varstvu javnega reda in miru ter o zasebnem varovanju je Mestna občina Ljubljana sprejela odločitev o vzpostavitvi varovanih območij v določenih podhodih.

"Ukrep je bil sprejet z namenom ureditve razmer ter zagotavljanja večje varnosti za občane in druge uporabnike teh prostorov. Za varovana območja so bili sprejeti 'Red in pravila na varovanem območju', ki so jasno opredeljeni in izobešeni na vidnih mestih ob vhodih v podhode. Varovanje in spoštovanje navedenih pravil in zagotavljanje reda izvaja varnostna služba v skladu z veljavno zakonodajo," so pojasnili na občini.

"Z našimi brezdomci in odvisniki smo rešili problem Ajdovščine, tja nimajo vstopa, ena vrata se zaklepajo, podhod Plečnik je rešen, da se tam ne zadržujejo, to rešujemo z varnostno službo," pa je povedal župan Zoran Janković. "Z enim obvestilom, mojim obvestilom, je napisano, da se v tem mesecu ne smejo tam zadrževati," je dodal.

Na občini poudarjajo, da namen uvedbe varovanih območij ni izključevanje ali stigmatizacija posameznih skupin, temveč zagotavljanje osnovnih pogojev varnosti, čistoče in nemotene uporabe podhodov kot javnih prostorov. Na občini bodo razmere še naprej spremljali ter po potrebi prilagajali ukrepe v sodelovanju s pristojnimi službami in drugimi deležniki.

Novo, moderno zavetišče na Poljanski

Občinski stanovanjski sklad na Poljanski cesti, kjer je stalo staro, deloma kontejnersko zavetišče za brezdomce, gradi nov center zanje. Do vselitve, ki je predvidena v letu 2026, začasno zavetišče deluje na Povšetovi ulici.

"Z novim centrom bo Ljubljana prvič doslej pridobila namenski, skrbno načrtovan objekt z dostojnimi nastanitvenimi kapacitetami za brezdomne," pravijo na Mol in poudarjajo, da bodo polovico objekta zasedale samostojne bivalne enote.

Na občini pričakujejo, da bo razpoložljivost novih, neposredno dostopnih in dokaj zasebnih nastanitvenih kapacitet zmanjšala javnosti najbolj vidne oblike brezdomstva.

Premalo namestitev

Hana Košan izpostavlja izsledke raziskave, po katerih okrog 180 ljudi spi zunaj, kar pomeni, da bi v Ljubljani potrebovali vsaj toliko prenočišč. V novem zavetišču jih bo okrog 60, kar po njenih besedah ne bo zadostovalo.

"Zavetišče je vedno krizna rešitev. Zavetišče mora biti namenjeno tistim, ki se znajdejo na ulici, potem pa jih je treba podpirati, da se rešijo iz te situacije," pravi in poudarja, da je treba razvijati programe, da se "človek postavi na noge". Del teh programov bo potekal tudi v novem zavetišču. Kot še opozarja, je treba ljudi vključiti v programe čim prej za tem, ko ostanejo brez strehe nad glavo, "saj dlje, kot je nekdo na cesti, težje se bo izkopal iz te situacije".

Kot pravi, večina ljubljanskih brezdomcev ne ustreza stereotipni predstavi o "starejšem moškem, ki spi na klopci z litrom vina", ampak je med njimi vse več mlajših ljudi.

"Raziskava je pokazala, da so najbolj vidni tisti, ki spijo na ulici, tisti, ki imajo najbolj kompleksne potrebe – težave v duševnem zdravju in so hkrati odvisniki od drog," še izpostavlja predsednica društva.

"Ti ostajajo zunaj, so najbolj kaotični, najbolj moteči na javnih površinah in tudi najbolj opazni," pravi. "V Ljubljani situacijo rešujejo tako, da zapirajo prostore, kjer se ti ljudje zadržujejo, a potem prehajajo na še bolj javne kraje, kjer pogosto dobivajo globe za kršenje javnega reda in miru," pravi in dodaja, da se bodo tudi na novih lokacijah sosedje prej ali slej začeli pritoževati. "Tako se ljudi le premešča in kaznuje, problema pa se ne rešuje."

"Ni sistemov pomoči, ki bi tem ljudem pomagali," opozarja in izpostavlja, da bi zaradi vse več brezdomcev, ki imajo vse hujše težave v duševnem zdravju, potrebovali tudi sodelovanje s psihiatri, ki ga je trenutno premalo.