Menu ItemPotem ko je v javnosti završalo zaradi dokumenta reorganizacije mreže nujne medicinske pomoči z načrtom, po katerem naj bi mnogi kraji izgubili dežurnega zdravnika, je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan danes zagotovil, da je skrb odveč. "Vsak prebivalec bo imel enak dostop do nujne medicinske pomoči in do obravnave v dežurnih službah," je povedal Loredan. Dokument, ki je zgolj delovno gradivo, je po Loredanovih besedah v javnost prišel prek direktorice enega od zdravstvenih domov "ki je politično izjemno SDS-ovsko obarvana".
Pred nekaj dnevi je javnost močno razburil predlog reorganizacije nujne medicinske pomoči, ki ga je pripravila delovna skupina na ministrstvu za zdravje. Po novici, da bi lahko mnogi kraji zaradi reorganizacije mreže nujne medicinske pomoči izgubili dežurnega zdravnika, urgentne ambulante pa bi bile ukinjene, so se spremembi uprli direktorji zdravstvenih domov, bolniki in župani s protestnimi pismi. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je tedaj na kritike odzval z zelo kratkim odgovorom: “Ministrstvo za zdravje ni sprejelo nobenega uradnega dokumenta o prenovi mreže nujne medicinske pomoči. In tukaj bom dal piko. Mislim, da je odgovor jasen.”
Danes je na novinarski konferenci zadevo podrobneje pojasnil. Dejal je, da spremembe na področju nujne medicinske pomoči (NMP) že tri mesece pripravlja delovna skupina. “Skupina ni bila formalno imenovana z namenom, vse deležnike sem jaz poklical in so pisali predlog,” je dejal minister. Med drugim spremembe zadevajo razmejitev pristojnosti družinskih zdravnikov, specialistov urgentne medicine in drugih specialistov.
“Kar je prišlo v javnost, je dokument, ki ga imam tu pred sabo. Predstavitev celostne prenove NMP je bila pri nas (na ministrstvu za zdravje, op. p.) za vse strokovne deležnike 25. novembra,” je pojasnil minister. “Gre za delovni dokument, o katerem se bo stroka do konca januarja odločila skupaj – na eni strani družinski zdravniki, na drugi urgentni zdravniki, torej primarna in sekundarna raven, kako bomo k temu pristopili.”
Dodal je, da “javno poudarja, da razpravljamo o dokumentu, ki ne obstaja, ki ni dokončen, ki ni bil nikoli posredovan in ni bil mišljen za širšo javnost.” Dodal je, da so zadevo “seveda šli raziskovat”. Ugotovili so, da je bil dokument “po naključju ali nenaključju posredovan eni direktorici zdravstvenega doma v Sloveniji, ki je politično seveda izjemno SDS-ovsko obarvana”. Prek omenjene direktorice je bil po Loredanovih besedah dokument posredovan “vsem direktorjem zdravstvenih domov in vsem županom”. Dodal je, da bodo, če bodo “dobili objektivno sled, sled je vedno, bomo to tudi ustrezno prijavili ustreznim organom, ker gre za posredovanje nečesa, kar ni bilo nikoli uradno”.
“Nobenega prebivalca Slovenije ne bomo izpustili”
Loredan tako pravi, da je skrb “in vse, kar se zdaj medijsko dogaja”, povsem nepotrebno. “Ministrstvo za zdravje ne bo nobenega prebivalca Slovenije izpustilo,” je zagotovil in napovedal, da bo več znanega do konca januarja. “Prvič bomo postavili slehernega prebivalca Slovenije v središče in bo imel enak dostop do NMP in do obravnave v dežurnih službah, v mreži, tako da ne bo nihče izpadel.” Dodal je, da je “bojazen kateregakoli direktorja manjšega zdravstvenega doma ali župana, ki je levo ali desno politično stimulirana, povsem brezpredmetna.”
Spremembe so po njegovi oceni sicer nujne, saj med drugim nekateri zdravstveni domovi ne zmorejo več zagotavljati neprekinjenega zdravstvenega varstva. “S tem se moramo hitro soočiti, preden se nam celotna zadeva v letu 2023 do jeseni sesuje,” je opozoril. Z reorganizacijo, ki naj bi zaživela z letom 2024, želijo urediti delo v ambulanti družinskega zdravnika in delo v ambulanti dežurne službe. Prav tako želijo poenotiti delo v vseh urgentnih centrih, ki se zdaj po državi razlikuje.
Ob tem je minister spomnil, da so bili urgentni centri ob projektiranju oblikovani za občutno manjše število obravnav, kot jih morajo opraviti danes. V ljubljanskem urgentnem centru (UKC Ljubljana in ZD Ljubljana) je bilo predvidenih 135 tisoč obravnav na leto. Leta 2019 je ta številka znašala 212 tisoč, leta 2022 pa več kot 220 tisoč. Podobno je v drugih krajih. Murskosoboška urgenca je bila predvidena za 37 tisoč obravnav, ima jih 50 tisoč, je povedal. Vse službe nujne medicinske pomoči bolnika sicer oskrbijo, a ga nato na nadaljnjo obravnavno odpeljejo v urgentni center. To bi na ministrstvu reševali s satelitskimi urgentnimi centri z zdravniki in ustrezno opremo, ki bi poskrbeli za bolnike. Zaradi tega ocenjujejo, da bo priliv na urgentne centre manjši, da bodo lahko res zadolženi za nujna stanja in reševanje življenj. Glede na analize večina, 65 odstotkov obravnav v urgentnih centrih, danes ni nujnih, je dodal minister. Zadevo želijo urediti celovito, med drugim z drugačno obravnavo geriatričnih in kroničnih pacientov, je poudaril.
S spremembo želijo tudi povečati zanimanje mladih zdravnikov za urgentno medicino. “Celovita prenova nujne medicinske pomoči bo veljala šele od 1. 1. 2024 in bo vedno v konsenzu z vsako občino posebej,” je še zagotovil minister.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje