“Če se to sprejme, gremo v čase, ko so pacienti umirali v naročjih zdravnikov”

Slovenija 08. Dec 202217:2220 komentarjev
urgenca
Foto: BOBO/Žiga Živulovič

Direktorji zdravstvenih domov in bolniki so na nogah. Po novici, da bi lahko mnogi kraji zaradi reorganizacije mreže nujne medicinske pomoči izgubili dežurnega zdravnika, urgentne ambulante pa bi bile ukinjene, se po vsej državi vrstijo kritike. Da so izjave delovne skupine, ki je predlog pripravila, sprevržene in ogabne ter da se s predlogom vračamo 40 let nazaj, ko so pacienti umirali v naročjih zdravnikov, so prepričani direktorji zavodov. Medtem župani predsedniku vlade že pošiljajo protestna pisma in svarijo, da bodo uporabili vsa pravna sredstva in ostale oblike pritiska, da nujna medicinska pomoč bolnikom ostane na voljo v takšni obliki, kot je zdaj.

“Če se to sprejme, gremo za 40 let nazaj, v čase, ko so pacienti umirali v naročjih zdravnikov,” je predlog reorganizacije za N1 ogorčeno ocenila direktorica Zdravstvenega doma Logatec Urška Tomič. Toda, za kaj točno gre?

Delovna skupina pri ministrstvu za zdravje je pripravila dokument, v katerem je zapisala, da je trenutna mreža nujne medicinske pomoči zaradi pomanjkanja družinskih in urgentnih zdravnikov nevzdržna. Zato so predlagali reorganizacijo. V vseh zdravstvenih domovih bi po njihovem predlogu ob delavnikih od 7. do 20. ure delovale akutne ambulante za nujna in neodložljiva stanja – kot nekakšne dežurne ambulante – kjer bi v urgentnih primerih zdravnik in medicinska sestra nudila nujno zdravniško pomoč vse do prihoda reševalnega vozila.

Medtem ko bi takšne ambulante v urgentnih in satelitskih urgentnih centrih delovale neprekinjeno – tudi ponoči in ob koncih tedna – pa bi dežurne ambulante v zdravstvenih domovih, ki ne bi postali sateliti, ponoči, ob vikendih in praznikih, ukinili. Bolnik bi torej moral obiskati satelitski urgentni center ali urgentni center v drugem kraju.

“Zelo boleče je brati tako neugodne novice v zvezi z zagotavljanjem kvalitetnih zdravstvenih storitev za naše uporabnike v bodoče. Zagotovo na ukinjanje urgentnih storitev ne bomo pristali,” je poudarila direktorica Zdravstvenega doma Dravograd Marijana Cigala. Da se bo dostopnost za bolnike gotovo zmanjšala, medtem opozarja direktorica Zdravstvenega doma Šentjur Melita Tasić Ilić. “Če bo imel bolnik zlomljeno nogo, ne bo takega problema, v primeru, da bo šlo za srčni zastoj, pa je lahko taka situacija tudi usodna.”

Vsi direktorji zdravstvenih domov, kjer nujne medicinske pomoči v obliki, kot obstaja zdaj, ne bi bilo več, se namreč strinjajo, da se bo odzivni čas v primeru reorganizacije podaljšal. “Predvidevam, da bodo naši bolniki morali v Splošno bolnišnico Murska Sobota, ki pa že tako ali tako poka po šivih,” je dejal Boštjan Pihlar, direktor Zdravstvenega doma Ljutomer, ki je od Murske Sobote oddaljen več kot 20 kilometrov. “Reorganizacija, kakršna koli že bo, ne bi smela biti na škodo pacienta. In to bomo zagovarjali.” 

V zdravstvenih domovih Laško, Žalec in Lenart predloga niso želeli komentirati: “Ko bomo dobili konkretne podatke, jih bomo komentirali in tudi preučili, kaj to pomeni za naše peciente.”

Andrej Lampe, direktor Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma Ribnica, je povedal, da tako kot drugi direktorji tudi sam predloga ni videl, zato lahko komentira le informacije, ki so se pojavile v medijih. Prepričan je, da je sistem primeren za večja urbana središča z zgoščeno poselitvijo, medtem ko bi zdravstveno oskrbo na območjih, kjer so prebivalci razpršeni, poslabšal. “Ekipa nujne medicinske pomoči z zdravnikom, ki izvozi iz Ribnice, v nekaterih primerih do pacienta potrebuje 45 minut ali celo več. V primeru, če bi bil zdravnik nujne medicinske pomoči lociran v še bolj oddaljenem kraju – v konkretnem primeru v Kočevju – pa bi se čas prihoda zdravnika do pacienta ali obratno še podaljšal.”

reševalci
BOBO/Luka Dakskobler

Pojasnil je, da bi enako veljalo za zagotavljanje dežurne službe zunaj delovnega časa. “V kolikor bo potrebna dodatna oskrba v Ljubljani, bomo pacienta ponovno peljali mimo Ribnice. S tem dodatnim premikanjem bo pacient izgubil dodaten čas (tudi do dodatnih 30 minut ob upoštevanju omejitev hitrosti od Ribnice do Kočevja) in ponovno od 10 do 15 minut, če bo šlo za nujno vožnjo od Ribnice proti Ljubljani. Tak časovni zamik lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo pacienta,” je bil jasen Lampe.

Poudaril je, da ribniški zdravstveni dom nujno medicinsko pomoč zagotavlja za štiri občine, najbolj oddaljene vasi na hribovitem terenu pa so od Ribnice oddaljene tudi 40 kilometrov. “Dostopni čas do teh krajev je že zdaj v najboljših razmerah daljši od 30 minut. V težjih vremenskih pogojih se dostopni časi bistveno podaljšajo, še huje bi bilo v primeru reorganizacije.”

Sašo Rebolj, direktor Zdravstvenega doma Kamnik, od koder je trenutno slišati najbolj glasne kritike, medtem meni, da ne gre le za vprašanje življenja ali smrti, “tukaj zagovarjamo humano obravnavo”. V Kamniku po njegovih besedah namreč polovica od okoli 30.000 občanov živi na periferiji, v primeru reorganizacije bi morali urgentno pomoč iskati v Domžalah.

“Gre za ljudi, ki trpijo bolečine in zdi se mi zdi nehumano, da se jih prisili, da hodijo v neke prenatrpane centre. Ker verjemite, da je nekemu oslabelemu 86-letniku zelo težko več kot štiri ure ležati na neki postelji in čakati na pregled. Dejstvo je namreč, da si bodo Domžale tako nakopale bazen 100.000 prebivalcev in ne predstavljam si, kako bo zdravstveni dom ohranil enako kvalitetno obravnavo.”

Protestna pisma je ministrstvu za zdravje in predsedniku vlade Robertu Golobu poslalo že več županov. Kamniški župan Matej Slapar je odločen, da bodo zdravstvenemu domu stali ob strani in naredili vse, da bo nujna medicinska pomoč v Kamniku še naprej organizirana, kot je trenutno. “Ta informacija nas je vrgla s tira. Ministrstvu smo zato poslali dopis, da bomo uporabili vsa pravna sredstva in ostale oblike pritiska, denimo proteste, da urgenco obdržimo.” Premiera sta posvarila tudi župana občin Zagorje ob Savi in Hrastnik Matjaž Švagan in Marko Funkl: “V primeru, da boste s predlogi nadaljevali brez širše javne razprave ali celo sprejeli odločitve brez soglasja lokalnih skupnosti, bomo primorani uporabiti vsa pravna sredstva, saj nikakor ne bomo dovolili kratenja pravic našim občankam in občanom.”

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je včeraj na kritike odzval z zelo kratkim odgovorom: “Ministrstvo za zdravje ni sprejelo nobenega uradnega dokumenta o prenovi mreže nujne medicinske pomoči. In tukaj bom dal piko. Mislim, da je odgovor jasen.”

Enako kritičen je tudi direktor Zdravstvenega doma Slovenske Konjice Dejan Verhovšek: “To je zagotovo korak nazaj pri zdravstveni oskrbi v lokalni skupnosti.” Meni, da se bodo morali bolniki zdaj k dežurnemu zdravniku odpeljati v več kot 15 kilometrov oddaljeno Slovensko Bistrico ali pa v Celje, ki je več kot 27 kilometrov stran. “Ocenjujemo, da je predlog v takšni obliki nesprejemljiv in smatram, da bo treba ponovno proučiti možnosti in zmožnosti sistema ter organizirati dežurno službo, ki bo upoštevala vse posebnosti in obremenitve določenega okolja.” Kljub temu da uradnega obvestila, kakšna bo organizacija nujne medicinske pomoči v Sloveniji, še ni dobil, je po njegovem mnenju predlog “zagotovo zaskrbljujoč in je že povzročil veliko vznemirjanja v lokalni skupnosti kot tudi med prebivalci naših občin”.

Srdjan Zivulovic/BOBO

Delovna skupina namreč sprva predlaga nižje kriterije za vključitev zdravstvenega doma med satelitske urgentne centre. Po letu ali dveh pa bi moral biti zdravstveni dom, da bi postal satelit, od drugega urgentnega ali satelitskega urgentnega centra oddaljen vsaj 40 minut ali pokrivati območje z vsaj 45.000 prebivalci ali vsaj 24.000 prebivalci na območju 400 kvadratnih kilometrov.

Kriterije so člani delovne skupine v predstavitvi ministrstvu za zdravje argumentirali z besedami, ki so zbodle mnoge. “Na ta način bomo bistveno zmanjšali začetni odpor manjših lokalnih skupnosti. Že danes te lokalne skupnosti vedo, da v bodoče ne bodo imele ambulantne dežurne službe v nočnem času ter preko vikendov in praznikov. Danes so seveda apetiti veliki, ker lokalna okolja večinoma vse pričakujejo od države. Tako županom ni težko zahtevati vedno več in več.”

Rebolj meni, da želi delovna skupina ljudi prinesti naokoli. “Torej z nekim sprejetim pravilnikom se občanom urgenco pusti, nato pa se jim jo potiho odvzame malce kasneje. To se mi zdi precej sprevrženo, to se mi zdi ogabno, da se nekaj takega sploh napiše v predstavitev. Treba se je vprašati, zakaj se lokalne skupnosti pritožujejo. Urgence niso namenjene delovni skupini ali ministrstvu za zdravje, ampak ljudem v stiski.”

Ideja o vzpostavitvi satelitskih urgentnih centrov sega v leto 2015 v mandat ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Takrat je bilo predvideno organiziranje desetih urgentnih centrov po državi, njihovo delovanje pa bi po terenu dopolnjevali satelitski urgentni centri – pomanjšani urgentni centri, ki imajo stalno prisotno osebje, triažo, osnovno opremo in zdravila za oskrbo kritično bolnih. Predlog je naletel na veliko nasprotovanje lokalnih skupnosti in dela politike, zato ga niso uvedli.

Začaran krog kadrovsko podhranjene in organizacijsko neučinkovito razdrobljene primarne ravni?

Člani delovne skupine so v dokument zapisali, da kljub temu da zdravnikov na primarni ravni kritično primanjkuje, se jih še vedno 60 odstotkov razpisuje na več delovišč hkrati. “V zdravstvenih domovih obravnavajo bolnike v svojih rednih ambulantah, sočasno so razpisani za urgentno ambulanto in izvoze na teren za potrebe nujne medicinske pomoči in dežurne službe. Začaran krog kadrovsko podhranjene, a organizacijsko neučinkovito razdrobljene primarne ravni z nepotrebno mero ‘prelivanja’ pacientov na sekundarno raven vodi v nenehno naraščanje celokupnih stroškov zdravstvenega sistema,” še meni delovna skupina.

A v mnogih zdravstvenih domovih se sprašujejo, od kod delovni skupini te informacije. Saša Bajda, direktorica Zdravstvenega doma Zagorje, je pojasnila, da je bil prav njihov zdravstveni dom eden prvih, ki je delovišča ločil. “Naši zdravniki, ki so razporejeni v dežurno službo, že od novembra 2017 delajo samo tam, v njihovih ambulantah jih nadomeščajo drugi.”

Enako je tudi v Kamniku. “Zdaj so razporejeni v dežurno službo v lokalni enoti recimo ponoči za praznike. Po predlogu delovne skupine pa bi bili podnevi razporejeni v akutno ambulanto, ambulanto za neopredeljene bolnike, v času dežurstva v vozilo dežurnega zdravnika za regijo, hkrati pa še v urgentni center denimo v Ljubljani. Ni možnosti, da bi se po tem tak zdravnik zjutraj vrnil iz dežurstva v svojo ambulanto in obravnaval svoje paciente. To je absolutni nesmisel,” je poudaril Rebolj.

Tako Rebolj kot Bajda menita, da bi na tak način družinske zdravnike še bolj obremenili, o ločevanju nujne medicinske pomoči od družinske medicine pa, da ni “ne duha ne sluha”.

Kateri kraji naj bi po novem sistemu izgubili dežurnega zdravnika?

Gornja Radgona, Ljutomer, Lenart, Slovenske Konjice, Ormož, Črna na Koroškem, Dravograd, Šentjur, Žalec, Laško, Nazarje, Rogaška Slatina, Kozje, Hrastnik, Zagorje, Krško, Radeče, Metlika, Radovljica, Bled, Bohinj, Kranjska gora, Tržič, Kamnik, Trebnje, Ribnica, Logatec, Cerknica.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar