Z desetimi glasovi za in štirimi proti je državnozborski odbor za delo ocenil, da je Luka Mesec primeren kandidat za ministra za delo. Za so pritisnili koalicijski poslanci in poslanke, proti pa dve poslanki in poslanec SDS ter poslanec NSi.

Sistem dolgotrajne oskrbe, ki ga namerava postaviti Luka Mesec, bo temeljil na javnih medgeneracijskih centrih. Zgled bo dom za starejše Danice Vogrinec v Mariboru, ki nudi tudi tudi pomoč starostnikom na njihovih domovih. 

Napovedal je pregled koncesijskih pogodb z zasebnimi domovi za starejše. Opozoril je tudi, da naj bi tuji zasebniki poskušali z dumpinškimi cenami prevzeti trg v Sloveniji.

V odgovoru na vprašanje poslanke SDS Eve Irgl je Luka Mesec razložil, kako bo nastalo ministrstvo za solidarno prihodnost, ki naj bi ga vodil on. Ustanovitev tega ministrstva zdaj zaradi SDS ni možna, zato se danes Luka Mesec predstavlja kot kandidat za ministra za delo. 

"Pričakujem, da bom eno leto izgubil samo z vzpostavljanjem ministrstva," je dejal Mesec, "Vmes pa bomo seveda pripravljali zakone na stanovanjskem področju, prenoviti bo treba tudi zakon o dolgotrajni oskrbi." Nov zakon o dolgotrajni oskrbi naj bi bil pripravljen čez približno leto dni, je še dejal. 

Luka Mesec je odgovarjal tudi na vprašanje Aleksandra Reberška iz NSi o dolgotrajnih prejemnikih socialnih pomoči. "Ne strinjam se s predlogom NSi, da bi brezposelne obvezali, da morajo, če so v približni delovni kondiciji, sprejeti kakršnokoli delo, tudi če je zahtevana izobrazba za dve stopnji nižja od njihove. 

Dvigu upokojitvene starosti Luka Mesec ni naklonjen. Opozoril je, da ima Slovenija problem na drugem koncu, saj se mladi zaposlujejo relativno pozno. "Ko se nekdo upokoji, odpre delovno mesto," je dejal.

Levica je v koalicijskih pogajanjih predlagala, da bi se dvig pokojnin financiral z dvigom pokojninskih prispevkov, vendar sta ostali koalicijski stranki to zavrnili, je v odgovorih na poslanska vprašanja dejal Luka Mesec. Obstaja pa možnost, da se obseg prihodkov pokojninske blagajne poveča tudi z odpravo prekarnosti, je poudaril. Delavci, ki delajo prek atipičnih pogodb, namreč plačajo manj prispevkov kot redno zaposleni. 

Za financiranje dolgotrajne oskrbe bo po mnenju Luke Mesca treba uvesti nov prispevek, katerega višina bo odvisna od "debeline denarnice". 

Mesec je poudaril, da v koalicijski pogodbi ni napovedana gradnja 20.000 javnih najemnih stanovanj. Toliko stanovanj bodo namreč zagotovili, obljublja koalicijska pogodba. 

"Deloma jih bomo zgradili, deloma pa bo šlo za aktivacijo obstoječega fonda stanovanj," je dejal.

Na področju dolgotrajne oskrbe je "malo morje" problemov, je dejal Mesec. "Trenutno ukvarjamo s postavljanjem novega koncepta dolgotrajne oskrbe, ki bo temeljila na medgeneracijskih centrih in bo več ali manj zunaj institucionalna," je dejal, "Dom za starejše oziroma institucija mora biti res zadnja opcija, pred tem pa je treba poskrbeti za solidarno oskrbo." Omenil je možnost, da mlajši starejši pomagajo starejšim starejšim.

"Postavili bomo še dva nova temelja socialne države, stanovanja in dolgotrajno oskrbo," je dejal Luka Mesec. Stanovanja so zdaj za tiste, ki si jih lahko privoščijo, dobra naložba, je povedal. Večina ljudi, rojenih v zadnjih desetletjih, pa do stanovanj praktično ne more več dostopati, je poudaril. 

Koalicijska pogodba obljublja, da bodo zagotovili 20.000 javnih najemnih stanovanj do leta 2030. Njihovo gradnjo naj bi financirali tudi s tako imenovanimi socialnimi obveznicami. 

Poleg tega bo vlada "aktivirala" prazna stanovanja, ki se ne oddajajo. "Enostavno je treba na trg poseči z davki, da bodo začeli ljudje stanovanja oddajati," je dejal. Razmislili pa bodo tudi o preureditvi praznih stanovanj v oskrbovana stanovanja, ki bi lahko bila namenjena dolgotrajni oskrbi, je dodal.

Luka Mesec je napovedal tudi poseg na področje preživnin, ki so po njegovem prenizke. To je po njegovem glavni razlog za razširjenost revščine med enostarševskimi gospodinjstvi. "Upravičencev za preživnine je 56.000, številke pa so zaskrbljujoče, 3500 preživnin je pod 20 evri na mesec. Prestavljajte si, 20 evrov na mesec nekdo plača, da njegova bivša žena vzgaja otroka. 12.000 preživnin je pod 80 evri na mesec in kar 33.500 preživnin pod 120 evri na mesec, je povedal.

Glavni ukrep za zmanjšanje revščine tistih, ki so odvisni od socialnih pomoči, je po prepričanju Luke Mesca boljše in pogostejše izračunavanje življenjskih stroškov. "Transferje in nadomestila je treba prilagoditi dejanskim potrebam gospodinjstev," je zatrdil. Napovedal je tudi, da bodo olajšali pridobitev nekaterih transferjev, izboljšali informiranje ljudi o njihovih pravicah ter zmanjšali "zbirokratiziranost" postopkov pridobivanja pravic.

Mesec je napovedal, da bo vlada "legalizirala in spodbujala" uvajanje krajšega delovnika ob ohranjanju polnih pravic zaposlenih. "Nekatera podjetja se že angažirajo, da bi svojim zaposlenim ponudila delo štiri dni na teden ali šest ur na dan, vendar je to po trenutnem zakonu ilegalno," je dejal.

Zmanjševanje revščine med upokojenci se bo koalicija po besedah Luke Mesca najprej lotila z dvigom najnižje pokojnine za polno delovno dobo na vsaj 700 evrov mesečno. Nato naj bi znesek te pokojnine dvignili na 10 odstotkov nad prag tveganja revščine. "V konkretni številki to pomeni 813 evrov mesečno," je dejal Mesec. "Ne bom rekel, da bo to že prihodnje leto, možno pa je do te številke v doglednem času priti."

Druga prioriteta Levice na ministrstvu za delo bo spopadanje s prekarnostjo. "Okrog 150.000 do 170 tisoč ljudi dela prek espejev, avtorskih pogodb, agencijskega dela, platform, ogromno je migrantskih delavcev, ki niso vključeni v nobeno obliko socialne varnosti," je dejal Mesec. 

Levico je pohvalil, da je v parlamentu kot zunajkoalicijska stranka dosegla precej izboljšav za delavski razred. "Glede prekarnosti pa si obetamo, da bomo imeli na ministrstvu instrumente, da se soočamo z njo," je povedal.

Prvi ukrep bo po njegovem okrepitev delovne inšpekcije, da ugotovi več kršitev zakonodaje in se jih sankcionira. Drugi bo redefinicija delovnega razmerja v zakonu o delovnih razmerjih. "Treba je poskrbeti, da če nekdo dela praktično samo za enega delodajalca, mora imeti pravico, da se tam zaposli, oziroma ima njegov delodajalec obveznost, da ga zaposli. "Natakarji na espejih so slovenski unikum, ne vem, ali se to dogaja še kje v Evropi," je dejal. Tretji ukrep bo olajšati prekarnim delavcem poti do nadomestil za bolniško odsotnost in brezposelnost. 

Ob tem je poudaril še, da bo prva stvar, da se bodo, ko prevzamejo ministrstvo, najprej začeli pogovarjati s tamkajšnjimi zaposlenimi.  "Oni niso krivi za zatečeno stanje, krive so zgrešene politične iniciative," je dejal

V programu ministrstva za delo bo na prvem mestu spopadanje z draginjo, je napovedal Mesec. "Stvari se dražijo, goriva so se podražila za 35,9 odstotka, hrana pa za skoraj 10 odstotkov," je dejal, "vsi v tej sobi vemo, da to najbolj prizadene gospodinjstva z nizkimi dohodki. Nekdo, ki ima minimalno plačo, da za nujne življenjske potrebščine bistveno večji delež svojih dohodkov kot mi, ki imamo poslanske plače."

"Zato bo treba poskrbeti, da se skupaj z višanjem cen povišajo tudi - vsaj najnižje - pokojnine, plače in socialni prejemki, da ljudje ne potiskamo globlje v revščino," je poudaril.

Napovedal je, da je treba "jezove pred draginjo" postaviti pred jesenjo, da ne bodo ljudje takrat padali v revščino.

Luka Mesec je na začetku povedal, da bo uvodni del njegove predstavitve kratek, saj želi več časa nameniti vprašanjem poslank in poslancev.

Nato je razkril tri osnovne prioritete na področju ministrskega resorja, za katerega kandidira. "Revščina, prekarnost in zbirokratiziranost državne uprave," je naštel.

Revščina je po njegovem posledica prenizkih socialnih transferjev in pokojnin, ki so pogosto pod ravnjo cen minimalnih življenjskih potrebščin. 

Prekarnost po njegovem pomeni, da mnogo delavcev ni več zaščitenih z delavskimi pravicami. "Šef reče kelnerici, 'odpri status samostojne podjetnice, da bom plačeval nižje prispevke'," je opisal. 

Zbirokratiziranost pa se na primer kaže v tem, da mnogi revni starejši sploh ne vedo, da jim pripada varstveni dodatek, je še navedel. 

Koordinator Levice Luka Mesec danes poslankam in poslancem predstavlja kandidaturo za mesto ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. To funkcijo naj bi prevzel samo začasno, saj je predviden za vodenje ministrstva za solidarno prihodnost. Vendar tega vlada še ne more ustanoviti, saj je SDS blokirala spremembe zakona o vladi.

Na ministrstvu za solidarno prihodnost naj bi Luka Mesec reševal stanovanjski problem ter področje dolgotrajne oskrbe.

Koalicijska pogodba obljublja, da bodo do leta 2030 zagotovili 20.000 javnih najemnih stanovanj. Financirali naj bi njih z izdajo tako imenovanih socialnih obveznic.

Področje dolgotrajne oskrbe pa naj bi Mesec urejal na novo, čeprav je prejšnja koalicija sprejela zakona o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi se začel izvajati z začetkom prihodnjega leta.

Med koalicijskimi obljubami za področje ministrstva za delo pa je največ pozornosti pritegnila napoved možnosti krajšega delovnega tedna.