Potem ko sta SDS in NSi na ustanovni seji konec prejšnjega tedna v parlamentarno proceduro vložili kar 34 zakonskih predlogov, je SDS danes s pobudo za sklic posvetovalnega referenduma o novem zakonu o vladi bodočemu premierju Robertu Golobu podrla ambiciozen načrt, da bi bila njegova vlada, kot si jo je zamislil, v državnem zboru imenovana že 3. junija. Golobu ne preostane drugega, kot da ministre imenuje po obstoječem in veljavnem zakonu o vladi. To pomeni tudi, da denimo Luka Mesec še ne bo mogel postati minister za solidarno prihodnost, Igor Papič pa ne minister za visoko šolstvo, saj njunih ministrstev veljavni zakon ne predvideva. SDS trdi, da je 19 ministrstev in ena vladna služba, kar predlaga Golob, preveč, bodoča koalicija pa v tem manevru vidi poskus stranke SDS, kako čim kasneje predati oblast.
Poslanska skupina SDS je vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o noveli zakona o vladi, ki bi število ministrstev s sedanjih 14 in treh ministrov brez resorjev povečala na 19 ministrstev in enega ministra brez listnice. Bodoči premier Robert Golob namreč predlaga tudi nekatera nova ministrstva, ki jih zdaj ni, denimo ministrstvo za solidarno prihodnost, ki bi ga prevzel Luka Mesec, in ministrstvo za visoko šolstvo, ki bi ga vodil nekdanji rektor ljubljanske univerze Igor Papič. Zdajšnje ministrstvo za okolje in prostor bi razdelili na dva resorja: na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki naj bi ga prevzel Bojan Kumer, in ministrstvo za varstvo narave in prostor, kjer je kandidat Uroš Brežan.
Konkretna posledica vložene pobude za posvetovalni referendum je med drugim, da Mesec, Papič in Kumer ali Brežan za zdaj še ne morejo prevzeti ministrskih položajev, za katera kandidirajo. V zdaj veljavnem zakonu o vladi njihovih ministrstev namreč ni. Golobu trenutno ostane le to, da parlamentu predlaga izvolitev ministrov na tista mesta, ki jih sedanji zakon o vladi predvideva; teh je 14 in tri vladne službe, ki jih vodijo ministri brez listnice.
Opciji, kako začasno rešiti ta zaplet, sta za zdaj dve. Prva: da bi kandidati za vodenje ministrstev, ki še ne obstajajo, postali državni sekretarji na zdajšnjih resorjih in v prehodnem času pripravili vse potrebno za ustanovitev novih ministrstev. Tako bi denimo Luka Mesec začasno postal državni sekretar na ministrstvu za delo, Igor Papič pa na ministrstvu za šolstvo. Druga možnost je, da vodenje obstoječih resorjev kot ministri prevzamejo kandidati za nova ministrstva in prav tako v prehodnem obdobju pripravijo ustanovitev novih resorjev.
Stranke bodoče koalicije so se odločile za slednjo. Mesec bo začasno prevzel vodenje ministrstva za delo, Papič ministrstvo za izobraževanje, resor, pristojen za infrastrukturo, pa bo vodil Kumer. Simon Maljavac, ki je bil previden za ministra za delo, Amalija Žakelj, ki bi prevzela ministrstvo za vzgojo in šolstvo, ter Alenka Bratušek, ki bi prevzela ministrstvo za infrastrukturo, pa bi v tem času lahko postali državni sekretarji. Glede Bratušek je Golob sicer rekel, da ni nujno, da postane državna sekretarka, saj resor že pozna. “Pomembno je, da tisti, ki bodo imeli nova ministrstva, že začnejo njihovo oblikovanje,” je rekel Golob.
“Danes smo bili soočeni s temi, kako je videti konstruktivna opozicija. Konstruktivna opozicija, ki poskuša preprečiti katerakoli korak. Dobra novica je, da konstruktivna opozicija ne pomeni tudi pametna opozicija. Z njihovimi manevri jim ne bo uspelo zaustaviti formiranja nove vlade. Res je, da bomo šli po nekoliko drugačni poti, a bomo še vedno šli enako hitro in formiranja vlade še vedno ostaja pri 3. juniju,” je najverjetnejši mandatar povedal na novinarski konferenci.
Imenovanje vlade, kot si jo je zamislil Golob, se bo zavleklo
Dejstvo je, da bo pobuda za posvetovalni referendum imenovanje nove vlade z 19 ministrstvi zamaknila za najmanj mesec dni. Najprej se mora o njej izreči matično delovno telo, nato bo o referendumski pobudi glasoval tudi državni zbor, ki jo bo gotovo zavrnil. Vendar pa tega ne more storiti prej kot v 30 dneh. Po tem bodo poslanci najverjetneje sprejeli nov zakon o vladi, a lahko državni svet nanj izglasuje veto, kar bi imenovanje vlade, kot si jo je zamislil Golob, spet zamaknilo za nekaj dni.
Največja nevarnost za Goloba pa je, če bi SDS oziroma njeni pristaši po sprejetju novega zakona o vladi vložila še zahtevo za zakonodajni referendum. V tem primeru bi lahko prvak Gibanja Svoboda vlado, kot si jo je zamislil, dobil šele pozno jeseni ali celo še kasneje oziroma nikoli, če bi zakon na referendumu padel.
Ocen o nehigieničnem ravnanju ne manjka
Vložitev predloga za razpis posvetovalnega referenduma je poslance nove koalicije močno razburila. V tem vidijo zgolj nagajanje stranke SDS, kazanje mišic in iskanje načinov, kako bi se SDS čim dlje obdržala na oblasti. Ocen o nehigieničnem ravnanju nastajajoče opozicije v vrstah bodoče koalicije ne manjka.
Vodja poslancev SDS Danijel Krivec pa je povedal, da je 19 ministrstev in ena vladna služba enostavno preveč in da s predlogom za referendum bodoči vladi zgolj dajejo čas, da o tem še enkrat razmisli. “Število ministrstev se nam zdi nesprejemljivo,” je dejal Krivec.
Poslanska skupina @strankaSDS vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu o vladi.@n1slovenija pic.twitter.com/6XHcG704Gw
— Miha Orešnik (@MihaOresnik) May 18, 2022
Jožef Horvat iz NSi je pred začetkom seje za N1 povedal, da se njihova poslanska skupina predlogu za razpis posvetovalnega referenduma ne bo pridružila.
Predsednik SDS Janeza Janša pa je tvitnil, da je “koalicija, v kateri imata večino zgolj dve stranki, izjemna priložnost za zmanjšanje in ne povečanje števila resorjev”.
Koalicija, v kateri imata zgolj 2 stranki večino, je izjemna priložnost za zmanjšanje in ne za POVEČANJE št. resorjev.
— Janez Janša (@JJansaSDS) May 18, 2022
Žal je @Gibanje_Svoboda @strankaSD @levica edina koalicija doslej, ki najprej razdelila (tudi neobstoječe) resorje in šele nato parafirala vsebino. #vsejasno
Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik je v izjavi za medije povedal, da razmišljajo, da bi vlado sestavili v načrtovanem roku – do 3. junija. “Že v začetku kažejo način delovanja v prihodnjih štirih letih. Imenovanje mandatarja bo kljub temu prihodnjo sredo, vlado pa bomo predvidoma oblikovali po dosedanjem zakonu in sestavo kasneje spremenili,” je rekel.
Poslanka Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek pa je rekla: “Gre za proceduralno nagajanje, nekaj podobnega kot petkovo množično vlaganje zakonov takoj po konstituiranju DZ.”
Ta zakon so v preteklosti spremenile skoraj vse vlade
Poslanci novega sklica državnega zbora danes razpravljajo o reorganizaciji ministrstev. V preteklosti so skoraj vse vlade spreminjale zakon o vladi, s katerim so združevali in razdruževali posamezna ministrstva. Stranke, ki bodo pod vodstvom Gibanja Svoboda sestavljale prihodnjo koalicijo, so svoj predlog v parlamentarno proceduro vložile v petek. Njihov predlog predvideva, da bo novo vlado sestavljalo 19 ministrstev, poleg njih pa bo del vlade še urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. V ponedeljek je svoj predlog sprememb vložila tudi SDS, prav tako pa so že v petek vložili predlog o spremembi zakona o državni upravi.
Amandmaje k predlogu sprememb zakona o vladi so podali tako koalicijski kot tudi opozicijski poslanci, na glasovanju seje skupnega odbora DZ pa je koalicija zavrnila vse amandmaje, ki jih je predlagala SDS. Člani skupnega odbora pa so podprli vse amandmaje, ki jih je predlagala poslanka stranke Gibanje Svoboda Tamara Vonta. Sprejeti amandmaji bodo vključeni v skupni predlog zakona, ki bo sestavni del poročila skupnega odbora.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje