Maček zaradi alkohola? Kaj se je v resnici zgodilo

Profimedia

Mnogi se po prežurani noči danes zbujajo z alkoholnim mačkom. In se sprašujejo, zakaj se počutijo tako slabo.

Maček oz. “imeti mačka” glede na Frazeološki slovar Janeza Kebra verjetno izhaja iz nemških izrazov Kanzetnjammer (mačje stokanje) in Kater (maček). Za to stanje po pitju alkohola imajo izraz mnogi jeziki, se pa ti izrazi med seboj zelo razlikujejo. “Mačka” imajo poleg v Sloveniji in v nemško govorečih državah še na Nizozemskem.

O mačku oz. znanosti alkoholnega mačka smo sicer obširno pisali lani v rubriki Poglobljeno. Prvo uradno in splošno sprejeto znanstveno definicijo je maček dobil leta 2016. Definicija, ki jo je sprejela mednarodna skupina raziskovalcev, ki se ukvarjajo z mačkom (Alcohol Hangover Reserach Group), se glasi: “Alkoholni maček je izkušnja negativnih duševnih in telesnih simptomov, ki se lahko pojavijo po eni epizodi uživanja prekomernih količin alkohola, potem ko se koncentracija alkohola v krvi že približa ničli.”

Alkoholni maček je eden najpogostejših vzrokov za slabo počutje ljudi, ki vodi tudi v nižjo produktivnost in povečano tveganje za nesreče zaradi slabše zaznave in koordinacije. Z vidika razširjenosti, pogostosti in resnosti vpliva na delovanje ljudi je alkoholni maček pomemben javnozdravstveni problem, ki pa mu ni namenjenega veliko prostora v znanstveni literaturi.

Preberite še celoten članek iz rubrike Poglobljeno: Znanost alkoholnega mačka: še vedno skrivnostna kazen za popivanje.

Kompleksno: 50 različnih simptomov

“Vzrok alkoholnega mačka je nedvomno večja količina popitega alkohola, kot bi jo naš organizem lahko brez posledic predelal,” je lani novinarju Stašu Zgoniku dejala dr. Lucija Šarc iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v ljubljanskem UKC. Kaže se kot slabo počutje, nelagodje in množica težav. Najpogostejše so recimo slabost, glavobol, slaba koordinacija … “V literaturi najdemo skoraj 50 različnih simptomov alkoholnega mačka, različni ljudje pa različno odreagirajo.”

Poleg spola, telesne mase in celo starosti (maček naj bi bil bolj pogost pri mlajših) je pomembna tudi genetika. Določen delež ljudi – ocene se gibljejo med 5 in 23 odstotki – naj bi bil zaradi genetike odporen proti mačku. Veliko je odvisno od učinkovitosti, s katero organizem presnavlja alkohol. Večino zaužitega alkohola (cca. 90 odstotkov) predelajo jetra, preostanek pa se postopno izloči v izdihanem zraku, znoju in seču.

Nikakor ne gre le za dehidracijo

Tako kot so pestri simptomi, tako je pester tudi nabor mehanizmov, ki se lahko vpletajo v nastanek mačka. Na začetku je veljalo, da je alkoholni maček zgolj posledica dehidracije, potem so navajali tudi neravnovesje elektrolitov v telesu, neravnovesje med kislostjo in bazičnostjo, mikrobno neravnovesje v črevesju, aktivacijo imunskega sistema, oksidativni stres …

Ni pa še jasno, kako velik je prispevek posameznih mehanizmov k splošnemu slabemu počutju, ki mu rečemo maček. “Precej študij v zadnjem času kaže, da bi glavni krivec za to stanje lahko bila acetaldehid, prvi presnovni produkt etanola, in pa oksidativni stres,” nam je lani razložila dr. Šarc.

Zadeve dodatno zaplete dejstvo, da lahko glede na raziskave na intenzivnost mačka vplivajo tudi kakovost spanja, kajenje in celo vrsta alkoholne pijače. Alkoholne pijače z več primesmi naj bi namreč ojačale simptome mačka. Viski naj bi recimo povzročal hujšega mačka kot vodka, pri čemer pa je še vedno bolj kot vrsta pijače odločilna količina popitega alkohola.

“Zdravila”, ki jih mnogi ponujajo za “zdravljenje” alkoholnega mačka, so se izkazala za neuspešna. Oziroma obstajajo samo šibki dokazi, da lahko nekatere učinkovine olajšajo nekatere od simptomov, nobena pa ne zmore obvladati vseh. Več o tem in raziskavah preberite še tu.

Velik javnozdravstveni, ekonomski in socialni problem

“V znanstveni literaturi alkoholni maček šteje za velik javnozdravstveni, pa tudi ekonomski in socialni problem. Pri problemih, ki jih povzroča alkohol, je sicer najbolj izpostavljen kronični alkoholizem, a mnogo večji delež populacije pretirano pije zgolj občasno. In če seštejemo izpadle dneve, zmanjšano produktivnost in zbranost v prometu, je alkoholni maček izjemno velik problem. Problem, o katerem se žal ne govori,” je pred letom dni za N1 še opozorila dr. Šarc.

A ob spraševanju, od kod in zakaj se ljudje tako slabo počutijo, ko imajo mačka, je treba seveda povedati tudi najpomembnejše: alkohol je izjemno škodljiv za zdravje, povzroča bolezni in smrti; na cestah zaradi alkoholiziranih voznikov še vedno umirajo ljudje; alkoholizem povzroča trpljenje številnih družin … Glavni problem je prekomerno pitje alkohola in družba, ki tako početje sprejema kot normalno ter pogosto celo zaželeno. O tem smo ob 20. obletnici Kebrovega zakona pisali v članku: 20 let Kebrovega zakona: koliko je uspel Slovence odvrniti od alkohola?

“Alkohol je tradicionalno dovoljena droga. Liter žganja bi moral imeti na etiketi številne oznake za nevarnost, če bi ga gledali kot nevarno kemikalijo oz. snov, a nima nobene, ker gre za družbeno sprejemljivo zelo nevarno ‘kemikalijo’.”

dr. Lucija Šarc, januarja lani za N1

Prav o problematičnosti družbene sprejemljivosti in normalizacije alkohola pa smo nedavno pisali tudi v članku Zakaj človeku, ki ne pije alkohola, postavimo več vprašanj kot tistemu, ki ga pije. Gre za prepotreben razmislek o tem problemu, ki zadeva celotno slovensko družbo in vsakega od nas, vpliva pa tudi na naše najstnike in otroke.

Zabava – najsi bo za rojstni dan, obletnice, dosežke … ali pa za praznovanje novega leta – je mogoča in lepša ter odgovornejša brez alkohola. Danes, ko smo vstopili v novo leto, je primeren čas za kakšno zaobljubo tudi glede alkohola.