Potrjena novela o dolgotrajni oskrbi: prihaja kapica na cene oskrbnin v domovih

Poslanke in poslanci so na izredni seji državnega zbora obravnavali novelo zakona o dolgotrajni oskrbi. Predlog novele, ki jo je pripravilo ministrstvo za solidarno prihodnost, prinaša novost, da bodo lahko imeli upokojenci status oskrbovalca družinskega člana. Po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca se bodo morali upokojenci, ki bodo to koristili, morali vrniti med delovno aktivne. Tako bodo upokojenci s statusom oskrbovalca družinskega člana prejeli nadomestilo v višini 1,2-kratnika minimalne plače, poleg tega bodo nekaj let prejemali 40 odstotkov pokojnine, ki bi jo prejemali kot upokojenci.

Maljevac je na seji izpostavil, da dolgotrajna oskrba ni enkratni projekt, temveč živ sistem, ki ga bo treba sproti prilagajati demografskim spremembam, družbenim trendom, tehnološkemu razvoju in realnim razmeram na terenu. Prav zaradi tega je po njegovih besedah ključno, da se posluša mnenja uporabnikov, izvajalcev, stroke in civilne družbe.

Kot najpomembnejšo spremembo, ki jo prinaša novela, je minister izpostavil možnost, da upokojenci postanejo oskrbovalci svojcev, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo. "Vsi upokojenci, ki boste to želeli, boste odslej lahko vstopili v sistem oskrbovalca družinskega člana. Ob tem boste prejemali 1,2-kratnik minimalne plače in 40 odstotkov zajamčene pokojnine," je pojasnil.

Poudaril je, da novela uvaja gladek prehod v sistem dolgotrajne oskrbe in da uporabniki ne bodo ostali brez storitev podpore, ki jo potrebujejo.

"S posebnim ukrepom, o katerem boste poslanke in poslanci odločali, urejamo proračunsko kritje izplačil, napredovanj in pa tudi študentskega in upokojenskega dela v primeru manjka kadrov," je dejal Maljevac.

Ob tem je dodal, da visoke položnice za bivanje in oskrbo v domovih še vedno prevečkrat predstavljajo hudo finančno breme za uporabnike. Spremembe na tem področju je že uvedel krovni zakon o dolgotrajno oskrbi, novela zakona pa ureja tudi kapico, po kateri plačilo hotelskega dela dolgotrajne oskrbe v nobenem primeru ne sme presegati minimalne zajamčene pokojnine v znesku 781 evrov.

"Dolgotrajna oskrba ne sme biti odvisna od globine denarnice"

V predstavitvi stališča poslanske skupine Levica je poslanec Milan Jakopovič poudaril, da dolgotrajna oskrba ni le storitev, temveč je civilizacijski temelj solidarne družbe in kot takšna mora ostati pravica in ne privilegij. V Levici že od samega začetka poudarjajo pomoč pri vsakdanjem življenju zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti, ki pa ne sme biti odvisna od globine denarnice, ampak mora temeljiti na univerzalni dostopnosti in solidarnosti.

Novelo zakona v Levici razumejo kot nujno in premišljeno nadgradnjo sistema, ki se še postavlja in razvija. Kot taka ne prinaša tehničnih popravkov, temveč resne vsebinske izboljšave, ki izhajajo iz terena, vsakdanjih izkušenj uporabnikov, izvajalcev, občin, stroke in Centrov za socialno delo.

"Prinaša večjo dostopnost, poenostavitve postopkov, pravičnejšo obravnavo najranljivejših, nadgradnjo vstopnih točk, vključevanje občin in širitev e-oskrbe. Vse to so ključni gradniki za prihodnost sistema, ki se ne postavlja čez noč. Predlog zakona celovito ureja položaj upokojencev, ki skrbijo za svoje bližnje. Upokojenci bodo tako lahko oskrbovalci družinskega člana," je poudaril Jakopovič in dodal, da bodo v Levici novelo zakona podprli.

Dolgotrajna oskrba je naš skupni civilizacijski standard

Eva Irgl je v imenu poslanske skupine nepovezanih poslancev poudarila, da novela zakona obravnava enega od ključnih družbenih izzivov sodobne družbe, saj vzpostavlja sistem oskrbe, ki mora biti dostojen, dostopen in finančno vzdržen.

"Čeprav je zakon formalno v veljavi in se izvaja, ostaja temeljno vprašanje, ali ljudem v praksi dejansko zagotavlja tisto, kar najbolj potrebujejo, to pomeni več razpoložljive oskrbe brez dodatnih stroškov, pravično obravnavo najranljivejših ter dejansko možnost izbire oblike oskrbe," je dejala Irgl in opozorila, da je zakon o dolgotrajni oskrbi pred veliko preizkušnjo.

V poslanski skupini nepovezanih poslancev pozdravljajo širitev kroga oskrbovancev družinskega člana, ki ga uvaja novela zakona. "Moramo se zavedati, da dolgotrajna oskrba ne bi smela biti strošek, temveč naložba v človeka in v njegovo dostojanstvo. Gre vendarle za naš skupni civilizacijski standard," je dejala. Ob tem je dodala, ker novela prinaša nekatere dobre rešitve, ji poslanska skupina nepovezanih poslancev ne bo nasprotovala.

Svoboda: Govorimo o ključnem stebru socialne države

Poslanka največje koalicijske stranke Svoboda Sandra Gazinkovski je izpostavila, da je ministrstvo za solidarno prihodnost v praksi zaznalo številne izvedbene in vsebinske izzive, ki so povezani z izvajanjem določil že veljavnega zakona o dolgotrajni oskrbi, te pa naslavlja novela zakona.

"Novela poenostavlja postopke za uporabnike, ki že prejemajo pravice iz obstoječega sistema socialnega varstva. Omogočen jim bo lažji in hitrejši prehod v sistem dolgotrajne oskrbe, brez ponovnega dolgotrajnega ugotavljanja stanja. Krepi se vloga občin in izvajalcev, s čimer se zagotavlja večja povezanost in odzivnost sistema na lokalni ravni," je navedla Gazinkovski.

Izpostavila je še, da se z novelo podaljšuje rok, v katerem mora oskrbovalec družinskega člana opraviti osnovno usposabljanje, zmanjšuje pa se tudi število ur, določenih za osnovno in obnovitveno usposabljanje oskrbovalca družinskega člana.

"Ko govorimo o dolgotrajni oskrbi, namreč govorimo o nujni javni storitvi, ki za marsikoga določa, kako kvalitetno življenje živimo in bomo živeli. Govorimo o pomoči ljudem. Govorimo o ključnem stebru socialne države, ki odraža našo zavezanost k zagotavljanju dostojnega življenja za vse generacije," je dejala poslanka in dodala, da bodo v Svobodi novelo zakona podprli.

SDS: Ponovni dokaz popolne zakonodajne zmede in ignorantskega odnosa koalicije

Do novele zakona so pričakovano kritični v poslanski skupini največje opozicijske stranke SDS. Poslanka Karmen Furman je v predstavitvi stališča stranke dejala, da je predlog novele zakona "ponovni dokaz popolne zakonodajne zmede in ignorantskega odnosa koalicije do opozicije, stroke in državljanov". Izpostavila je, da tako kot pri večini zakonov, ki jih je v državni zbor vložila vlada Roberta Goloba, "smo tudi tukaj priča praksi, ko zaradi nepreglednosti in velikega števila amandmajev sploh nihče več ne ve, kakšna vsebina se z novelo zakona sploh sprejema".

Izpostavila je, da je vladna stran kljub kopici vloženih amandmajev popolnoma spregledala opozorila stroke in izvajalcev dolgotrajne oskrbe, da zakona kot takšnega v praksi ni mogoče izvajati. "Realnost namreč ostaja jasna – dolgotrajna oskrba brez kadra in vsebine ne bo delovala," je poudarila Furman.

Glede vključitev upokojencev med oskrbovalce družinskega člana je dejala, da je to že bil del zakona, ki ga je sprejela prejšnja vlada Janeza Janše, a ga je aktualna vladajoča koalicija razveljavila. Izpostavila je, da ministrstvo za solidarno prihodnost še vedno nima jasnih številk, koliko denarja bomo za delovanje sistema dolgotrajne oskrbe sploh potrebovali, ob tem pa še vedno vztrajajo pri obveznem plačilu prispevka.

"Plačilo prispevka pa seveda še nikakor ne pomeni, da bodo te storitve dolgotrajne oskrbe, ki so zapisane v zakonu, ljudem dejansko tudi na voljo," je dejala Karmen Furman.

"Novi zakon ni izvedljiv, saj če bi bil, ga ne bi v nekaj letih že dvakrat popravljali"

Vodja poslancev Nove Slovenije Janez Cigler Kralj je v stališču poslanske skupine poudaril, da je dolgotrajna oskrba zelo potreben in pomemben podsistem socialnovarstvenega stebra naše državne solidarnosti in blaginje. Izpostavil je, da se je v praksi izkazalo, da zakon ni izvedljiv, saj če bi bil, ga ne bi koalicija v nekaj letih že dvakrat popravljala.

V NSi podpirajo rešitev, da se tudi upokojencem omogoči, da postanejo oskrbovalci družinskega člana, kar so sami tudi večkrat predlagali. Ob tem je izpostavil pomislek, da bazen sodelujočih pri dolgotrajni oskrbi ni neizčrpen in se lahko zgodi, da ko bodo oskrbovalci onemogli, se bo kar naenkrat pojavilo še večje število ljudi, ki bodo potrebovali dolgotrajno oskrbo.

"Slaba stran tega predloga je, da sta se ga ministrstvo za solidarno prihodnost in vlada lotila zelo amatersko. Izkazalo se je, da res ni praktičnih izkušenj, ni dovolj komunikacije. Kjer pa že je bila komunikacija, pa ni upoštevala predlogov, najprej uporabnikov, pa njihovih predstavnikov, potem občin in izvajalcev dolgotrajne oskrbe," je dejal Cigler Kralj.

Izpostavil je tudi problem prenizkih plač zaposlenih v sistemu dolgotrajne oskrbe. Zaradi tega je NSi vložila amandma, ki bi njihove plače dvignil za 20 odstotkov. Cigler Kralj je dejal, da če bo koalicija podprla ta amandma, bo NSi podprla novelo zakona, v nasprotnem primeru pa ji ne bodo nasprotovali.

SD: Novela prinaša številne izboljšave in poenostavitve predpisov

V SD po besedah poslanca Soniboja Knežaka novelo zakona razumejo, da prinaša številne izboljšave in poenostavitve predpisov, zato da bodo lahko pravice iz dolgotrajne oskrbe lažje zaživele v praksi. "Predlagane spremembe gredo v smeri jasne opredelitve pravic in postopkov, s katerimi se izboljšujejo preglednost, pravičnost in dostopnost do storitev," je navedel.

Po njegovih besedah veliko zanimanje prebivalcev za dolgotrajno oskrbo kaže, da so te storitve ne le nujno potrebne, temveč tudi dolgo pričakovane. Zaradi staranja prebivalstva po mnenju SD potrebujemo samostojen steber socialne zaščite, ki bo namenjen oskrbi in negi tistih, ki potrebujejo pomoč druge osebe.

"Glede na zelo dolge priprave in burne javne razprave o dolgotrajni oskrbi so pričakovanja ljudi upravičeno visoka. Upamo, da bo uvajanje vseh novosti, ki so povezane z dolgotrajno oskrbo, potekalo čim bolj tekoče in učinkovito, s čim manj zapleti ter zaostanki," je dejal Knežak.

V SD bodo novelo zakona, ki prinaša številne spremembe trenutno veljavne pravne podlage za izvajanje dolgotrajne oskrbe in omogoča dodatna finančna sredstva, kritje stroškov dela v domovih za starejše, podprli.