Dolgotrajna oskrba: koliko bomo plačali in kaj za to dobili

Kaj sploh je dolgotrajna oskrba?

Dolgotrajna oskrba združuje sistem ukrepov, storitev in aktivnosti, namenjenih osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti ali pomanjkanja oziroma izgube intelektualnih sposobnosti, odvisne od pomoči drugih oseb. To zdravstveno stanje mora trajati dlje od treh mesecev ali biti trajno.

Kakšen bo prispevek za dolgotrajno oskrbo?

Julija letos bomo vsi zaposleni, delodajalci in upokojenci začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo.

Višina prispevka bo odvisna od naših prejemkov. En odstotek bruto plače bo prispeval zaposleni, še en odstotek pa bo prispeval tudi njegov delodajalec. Upokojenci bodo plačevali en odstotek od svoje neto pokojnine, samozaposleni pa dva odstotka svojih prihodkov.

Povprečna bruto plača v Sloveniji trenutno znaša 2.464 evrov bruto – v tem primeru bo prispevek zaposlenega torej znašal dobrih 24 evrov, še enkrat toliko pa bo prispeval delodajalec. Prejemniki minimalne plače pa bodo v sklad vplačevali manj kot 25 evrov (delodajalec in zaposleni bosta prispevala vsak po 12 evrov).

Letos naj bi se iz prispevka nabralo okoli 250 milijonov evrov, leta 2026 pa 650 milijonov.

Kdaj bomo začeli plačevati prispevek?

Plačevanje prispevka bo obvezno od 1. julija. Za plačilo prispevka ne boste prejeli položnice, temveč bo prispevek obračunan avtomatsko, tako kot obvezni zdravstveni prispevek.

Spomnimo – obvezni zdravstveni prispevek od 1. marca 2025 dalje znaša 37,17 evra, uskladi pa se enkrat letno z rastjo povprečne bruto plače.

Kakšne pravice naj bi dobili?

Že od 1. januarja 2024 je uveljavljena pravica do oskrbovalca družinskega člana.

Prvega julija bo začela veljati pravica do dolgotrajne oskrbe na domu in pravica do e-oskrbe ter storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti.

Uporabnik bo na domu dobil pomoč tako pri osnovnih kot tudi podpornih dnevnih opravilih in storitvah zdravstvene nege.

S 1. decembrom bo začela veljati še pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji in pravica do denarnega prejemka.

Kdo bo izvajal dolgotrajno oskrbo na domu?

Za organizacijo javne mreže izvajalcev dolgotrajne oskrbe na domu so odgovorne občine. Večina občin je po podatkih ministrstva za solidarno prihodnost izvajalca že izbrala. Občine lahko pogodbo sklenejo s katerim od že obstoječih izvajalcev pomoči na domu, ustanovijo nov javni zavod ali pa podelijo koncesijo.

V praksi to pomeni, da so nekatere občine sklenile pogodbe z zavodi, ki že izvajajo pomoč, ali pa z domovi za starejše, zdravstvenimi domovi … V Ljubljani bosta izvajanje teh storitev tako na primer prevzela Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in Zavod za socialno oskrbo Pristan, ki že zdaj izvajata socialnovarstvene storitve pomoči družinam na domu.

Koliko ur pomoči pripada upravičencu do dolgotrajne oskrbe?

Vsi, ki želijo pridobiti pravico do dolgotrajne oskrbe na domu v skladu z zakonom o dolgotrajni oskrbi, lahko vlogo oddajo na vstopni točki, torej pri pristojnem centru za socialno delo.

Po vložitvi vloge vas bo na domu obiskal svetovalec za dolgotrajno oskrbo in ugotavljal, koliko pomoči potrebujete. S pomočjo posebne ocenjevalne lestvice boste uvrščeni v eno izmed petih kategorij dolgotrajne oskrbe. Ugotovijo pa lahko tudi, da omejitev samostojnosti pri vas ni prisotna, kar pomeni, da ne boste upravičeni do pravic iz dolgotrajne oskrbe.

Obseg pomoči je določen v urah glede na kategorijo, v katero spada upravičenec do dolgotrajne oskrbe. Za 1. kategorijo velja 20 ur mesečno, za 2. kategorijo 40 ur mesečno, za 3. kategorijo 60 ur mesečno, za 4. kategorijo 80 ur mesečno in za 5. kategorijo 110 ur mesečno.

Obdelava vlog bi lahko zaradi njihovega velikega števila, zaradi pomanjkanja kadra in nevzpostavljenega informacijskega sistema za odločanje o pravicah po zakonu o dolgotrajni oskrbi potekala vse do jeseni.

Ali bo treba za storitve doplačati?

Pomoč bo za upravičence vsaj do leta 2028 brezplačna. Po 1. januarju 2028 bo morda uvedeno doplačilo v višini deset oziroma 20 odstotkov.

Posameznik, ki bo prejemal dolgotrajno oskrbo na domu, bo še vedno lahko uveljavljal pravico do dnevne oskrbe, pomoči na domu in storitev e-oskrbe. Ne bo pa več upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo ter do pravice do osebne asistence.

Kje najti dodatne informacije

Vsak delovni dan med 8. in 16. uro lahko pokličete klicni center 114 za informacije o prispevku za dolgotrajno oskrbo.

A le manjši del klicateljev zanima več o prispevku. Največ jih zanima, kako bi lahko zakon o dolgotrajni oskrbi prispeval k rešitvi konkretne težave, ki jo imajo sami ali pa njihovi bližnji.

Dvomi in težave

Po oceni predsednika socialne zbornice Iztoka Mraka je perečih vprašanj okoli dolgotrajne oskrbe veliko. Med drugim je izpostavil pomanjkanje kadrov, financiranje, komunikacijo med različnimi deležniki in informiranje izvajalcev o izvajanju naslednjih faz zakona.

Minister za socialno prihodnost Simon Maljevac se je strinjal, da so vprašanja kadrov velik izziv.

Za obravnavo večjega obsega vlog je ministrstvo centrom za socialno delo dodelilo 89 svetovalcev za dolgotrajno oskrbo in 39 administrativnih sodelavcev, torej skupno 128 zaposlenih. Skupnosti centrov pa se zdi to število glede na kompleksnost nalog občutno premajhno. Poleg tega na centrih še niso zasedli vseh delovnih mest. Na podlagi zakonskih določb morajo imeti kandidati za zaposlitev tri leta delovnih izkušenj v socialnem varstvu, medtem ko je kadrovski bazen prazen.

Do zakona so bile izredno kritične tudi delodajalske organizacije, ki so vlado pozivale, naj za eno leto zamaknejo uvedbo prispevka in ponovno izračunajo, koliko denarja je zares potrebnega za izvajanje dolgotrajne oskrbe. Maljevac je takrat poudaril, da gre za steber socialne države, ki se vzpostavlja na novo. "Čisto enostavno je. Brez prispevka ni dolgotrajne oskrbe," je dejal in dodal, da mora biti za uvedbo novih pravic sistem financiranja vzdržen.