Menu Item
Gostilna Pri treh Ribnikih, ki ji starejši prebivalci Maribora po domače rečejo kar "pri Kličku", je najstarejša gostilna v mestu ob Dravi. A je že eno leto zaprta, ker ne najde novega najemnika. Zakaj je nihče v Mariboru noče, ko pa gre za legendarno gostilno, s katero Mariborčanke in Mariborčani delijo nešteto lepih zgodb.
V osrčju mariborskega mestnega parka, na koncu legendarne in dolge promenade pri treh ribnikih, stoji stara zgradba. 197 let je tam delovala Gostilna pri Treh ribnikih, ki je veljala za najstarejšo gostilno v Mariboru, saj bo čez dve leti stara 200 let.
“Pri Kličku” je bilo njeno neuradno ime, zaradi znamenite družine Kliček, ki je bila lastnik gostilne od začetka tridesetih do sredine šestdesetih let 20. stoletja.
Številni Mariborčani in Mariborčanke se gostilne spominjajo kot ene najboljših v mestu ob Dravi, saj je ponujala dobro domačo hrano, točili pa so tudi lokalno pridelano pivo. Nekoč legendarna mariborska gostilna je v zadnjih letih postala črna točka v občini, saj so se v njej pogosto menjavali najemniki, gostilna pa je postopoma izgubljala svoj prvotni značaj.
Gostinski lokal je leta 2020 od podjetja Terme Maribor kupilo občinsko podjetje Mestne nepremičnine za 495.000 evrov, Terme Maribor pa so ostale najemnik gostilne. Najemna pogodba je bila sklenjena za 36 mesecev, do junija 2023, februarja lani pa so Terme od nje nepričakovano odstopile, gostilna pa je tako že več kot leto dni zaprta.
Mestne nepremičnine se tako že več mesecev neuspešno trudijo najti novega najemnika te legendarne mariborske gostilne; prva dva razpisa sta bila neuspešna, tretji pa je še vedno v teku.
Kot je za N1 pojasnil direktor Mestnih nepremičnin Ranko Šmigoc, so v vseh razpisih doslej imeli kar nekaj sogovornikov, ki so pokazali interes za najem gostilne, vendar zavezujoče ponudbe za zdaj še niso prejeli. Ker sta bila prva dva kroga zbiranja ponudb neuspešna, so v tretje nekoliko spremenili pogoje.
“A če tudi tokrat ne uspemo, to ne bo konec ali poraz. Preprosto bomo nadaljevali, saj vemo, kaj ponujamo in verjamemo, da bo gostilna našla sorodno dušo, ki bo znala udejanjiti skupni interes,” je dejal direktor Mestnih nepremičnin.
Gostilna mora postati osrednje jedro turistične zgodbe
Po besedah mariborskega župana Saše Arsenovića si je mesta občina Maribor z odkupom gostilne zadala načrt, da bi gostilna postala osrednje jedro turistične zgodbe, ki bi povezala reko Dravo, staro jedro mesta, mestni park, Piramido in okoliške hribe.
Prav s tem razlogom se je občina lotila tudi obnove legendarne promenade v mestnem parku, ki je bila pred kratkim zaključena. “Park je lepo urejen in še vedno sem zelo vesel, da je gostilna v naši lasti. Verjamem, da bomo prej ali slej našli najemnika, ki bo tam prodajal lokalna vina in lokalno hrano ter s tem pomagal gospodarstvu naše regije,” je pred tedni za STA dejal župan Arsenović.
Gostilna pri Treh ribnikih ali “pri Kličku”?
Čeprav gostilna že od samega začetka nosi ime po treh ribnikih, ki so v neposredni okolici samega gostinskega objekta, je gostilna dobila neuradno ime, ki ga mnogi prebivalci Maribora še danes uporabljajo zanjo – pri Kličku.
To ime je dobila po družini Kliček, natančneje po Jožefu Kličku, mesarju in gostilničarju, ki se je v Maribor preselil iz Sedlarjevega, naselja pri Podčetrtku, a je večino svojega življenja preživel prav v Mariboru, s svojim delovanjem pa je dal mestu prav poseben pečat.
Etnologinja Jerneja Ferlež v svojem delu o Jožefu Kličku, ki je bilo objavljeno v biografski študiji Mariborske osebnosti, pripoveduje, da je bila njegova najpomembnejša in najbolj znana postaja njegove mariborske gostinske kariere prav gostilna Pri treh ribnikih, ki jo je družina Kliček kupila v začetku tridesetih let 20. stoletja.
Ob hiši z gostilno in stanovanjem, v katerem je družina živela, je v upravljanje prevzela tudi pripadajočo čolnarno na bližnjem ribniku. Tako so ob gostinski dejavnosti nudili tudi izposojo čolnov v poletnem času in izposojo drsalk v zimskem času.
“Gostilna pri Treh ribnikih je bila v obdobju med obema vojnama po statusu nekje med mestno in predmestno gostilno. Pravzaprav ni bila tipična mestna gostilna z razvejano ponudbo in aboniranimi jedci, še manj gostinski lokal kavarniškega tipa: po svoji ponudbi in deloma tudi lokaciji je bila pravzaprav bliže predmestnim gostilnam, kamor so meščani hodili ob koncu tedna,” v svojem delu opisuje Ferlež.
Pri pisanju biografskega dela o Jožefu Kličku se je pogovarjala tudi z njegovo hčerjo Faniko, ki se gostilne spominja kot lokacije, ki je bila nekoliko oddaljena od središča mesta, gostom pa so ponujali razmeroma preproste jedi, pripravljene v domačem okolju. Ker je bil Jožef Kliček po izobrazbi mesar, so imeli v gostilni vedno dostop do kvalitetnega mesa, kar ji je prineslo veliko prepoznavnost in kvaliteto.
Na jedilniku so bile raznovrstne juhe, krvavice, pečenice, domače kisano zelje, narezki, ocvrti piščanci, golaž, krompir na različne načine, puran mlinci in odojek. Od pijač so nudili pivo, ki so ga kupovali pri mariborskih pivovarjih – Götzu in Tscheligiju – v biografiji navaja Jerneja Ferlež.
Tone Partljič: Maribor ni Maribor brez Klička
O legendarni mariborski gostilni smo se pogovarjali tudi s pisateljem, dramatikom in znanim Mariborčanom Tonetom Partljičem. Gostilne Pri treh ribnikih oziroma “pri Kličku”, kot jo imenuje Partljič, se spominja iz svojih mladostniških let.
“Pozimi se je hodilo na tri ribnike drsat, poleti pa je bila tam čolnarna in smo hodili veslat. Bil je družaben, a hkrati mitski del Maribora. Bila je celo neke vrste moda, da so ugledne mariborske družine ob sobotah in nedeljah hodile jest h Kličku. Bila je morda tudi neka stvar takratnega prestiža, čeprav s svojimi cenami nikoli ni presegala zmožnosti tudi tistih, ki so imeli nekoliko manj v svojih denarnicah,” je razložil Partljič.
Ob tem je dejal, da je gostilna poleg odlične hrane nudila tudi dobro mesto za kakšen neuraden sestanek ali pa pogovor. “Če si hotel nekoga kam povabiti, si ga povabil h Kličku,” se spominja Tone Partljič.
Kot pravi, je bila tudi okolica gostilne, torej okoli ribnikov, vedno polna, saj so mladi radi hodili do čolnarne in veslali po ribniku, pozimi pa je bilo tam urejeno drsališče. “Podeželski Maribor je postajal mestni, vmesna postaja pa je bila gostilna pri Kličku,” je dejal.
Ko je družina Kliček zapustila gostilno, je njen pečat sicer ostal, vendar pravih lastnikov po Partljičevem mnenju od takrat gostila ni imela več. “Gre za mitski kraj včerajšnjega Maribora. Maribor ni Maribor brez Klička. Živimo pa danes v zelo drugačnih časih, saj sta se država in sistem spremenila, edino merilo, ki je danes v veljavi pa je, kaj bo prineslo denar,” je svoje videnje pojasnil Tone Partljič.
Ob tem je dodal, da ni bil nasprotnik občinskega nakupa gostinskega lokala, in poudaril, da občina vendarle ni gostinec in da se že zdaj vidijo težave, kako občine tega obrata ne more oddati.
“Mogoče se bo to tudi sčasoma uredilo. Ampak v času picerij, kafičev in hitrega življenja, bo to malce težja pot. Gostilna pri Kličku je samo ena od zgodb preobrazbe sistema in odnosa do lastnine. Pa ne tožim po starih časih. Ampak ogromno starega smo porušili, novega pa še nismo začeli graditi. Kriterij je pa danes zgolj to, kako čim hitreje zaslužiti. Maribor pa na tak način izgublja eno dimenzijo prijaznega, veselega in vedrega mesta,” je še dodal pisatelj Partljič.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje