Sindikata Sviz in Glosa - Zasuk ocenjujeta, da mariborski župan Saša Arsenovič ni odgovoril na nobeno od njihovih vprašanj o načrtovanih finančnih rezih na področju kulture, športa in mladine v Mariboru. Napovedujeta nadaljnje akcije.
Sindikalna konfederacija Glosa – Zasuk in Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) ocenjujeta, da mariborski župan Saša Arsenovič ni odgovoril na nobeno od njihovih vprašanj. Zato napovedujeta nadaljnje akcije. Del mariborskega nevladnega sektorja pa je v javnem pismu vlado pozval k zadostnemu financiranju občine.
“V svojem pismu je sicer veliko govoril, a bolj malo povedal,” menijo omenjene sindikalne organizacije o odgovoru mariborskega župana na njihova vprašanja glede načrtovanih finančnih rezov na področju kulture, športa in mladine v Mariboru.
V skladu z napovedmi bodo sindikati stopnjevali svoje aktivnosti “za zaščito svojih članov in drugih izkoriščanih delavcev”. Po besedah predstavnika Zasuka Mihe Blažiča ta teden načrtujejo ustanovitev regijskega odbora Zasuk Maribor. “To nam omogoča učinkovito horizontalno delovanje in hitro posredovanje na terenu, kar je sedaj v Mariboru nujno potrebno,” je danes povedal za STA.
Nevladne organizacije načrtujejo akcije proti krčenju občinskih sredstev
Sindikati so se po njegovih besedah povezali s kulturnimi nevladnimi organizacijami v Mariboru, ki načrtujejo akcije proti krčenju občinskih sredstev, na primer odpovedi prireditev. “Nezanemarljiva pomoč, ki jo delavcem nudimo v takšnih kritičnih situacijah, je tudi brezplačna pravna podpora,” je dodal.
“Vsekakor v Mariboru ne mislimo popuščati, ampak smo naš boj šele začeli stopnjevati, saj nasprotnik deluje brez ustrezne pravne podlage, zato se tudi izogiba odgovorom na naša vprašanja. To nam daje samo dodatno moč in odločnost, da se bomo skupaj z delavci napovedanim rezom uprli,” je še napovedal.
Sviz in Glosa naj bi k solidarnostni podpori delavcem, ki delajo kot zunanji izvajalci, pozvala svoje člane, zaposlene v javnih institucijah.
Na nevzdržno stanje opozorili tudi vlado
Del mariborskega nevladnega sektorja je medtem poslal vladi javno pismo, v katerem jo opozarja na “nevzdržno stanje, ki vedno znova sili Maribor, da na tehtnico polaga prepotrebni infrastrukturni razvoj na eno in vsebine na drugo stran”. Podpisniki Zavod PIP, Zveza prijateljev mladine Maribor, Nadškofijska karitas Maribor, Športna zveza Maribor, Carmina Slovenica in Zveza kulturnih društev Maribor želijo s tem spodbuditi vlado, da prisluhne potrebam Maribora in zagotovi zadostno financiranje občine.
“Zmanjševanje socialno varstvenih, humanitarnih, kulturnih in športno rekreacijskih storitev, ki jih mestu, ob javnih zavodih, v precejšnjem obsegu pomagamo zagotavljati in dopolnjevati nevladne organizacije, najprej in v največji meri prizadene občane in občanke, jemlje pa mestu tudi razvojne priložnosti. Ko nastopijo v mestni blagajni težave, za izvajanje naštetih programov sredstev zmanjka najprej. Potrebe ljudi po storitvah, ki so za mesto in njegov razvoj nepogrešljive, četudi po zakonski dikciji neobvezne, a zato nič manj potrebne, presegajo zmožnosti in kapacitete javnega servisa, zato smo se v nevladnih organizacijah ob napovedanih rezih odločno oglasili in opozorili mestno oblast na nevzdržnost takšnega ravnanja,” so zapisali.
Odzvali so se tudi v Iniciativi mestni zbor (IMZ), kjer opozarjajo, da županova pojasnila za finančne reze ne držijo. “Podfinanciranje občine s strani države je sicer resnično, vendar je stalnica že precej let. Nanjo se je pač treba ozirati, ko izjemno dobro pripravljaš proračun,” so zapisali.
“Gre verjetno za ponovitev vsakoletnega načrta, da župan pri pripravi proračuna predvidi več prihodkov kot jih dejansko bo – zato, da lahko v proračun umesti financiranje za stvari, ki jih sicer nima namena izvesti, a so v proračun umeščene, da si kupi glasove za njegovo sprejetje. Kasneje, ko realnost pride na plan, pa se te županu nevšečne projekte tiho opusti. Tokrat se je pač zgodilo, da so županu nevšečni projekti kultura, sociala, šport in mladina,” so dodali.
Arsenovič je danes ob robu novinarske konference za Festival Lent ponovil, da v občinskem proračunu ni dovolj denarja predvsem zaradi neustreznega državnega financiranja občine. “Sedaj, ko delamo razvojne projekte, da bi nadoknadili razvojni zaostanek, se je to izkazalo in nujno bo priti do spremembe financiranja določenih lokalnih skupnosti, predvsem tistih, ki delamo naloge tudi za druge občine,” je dejal.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje