Matej Tašner Vatovec po odmevnem političnem prestopu: "Obstaja dogodek, ki je bil kaplja čez rob"

Na torkovi novinarski konferenci ste dejali, da odločitve o prestopu v SD niste sprejeli na mah, temveč ste o tem dobro premislili. Kdaj ste začeli razmišljati o odhodu iz Levice?

Na novinarski konferenci sem povedal, da ne želim iti v globino te zgodbe. Gre za osebno odločitev, ki sem jo sprejemal dlje časa. Razumem pa, da javnost potrebuje dodatno razlago. Nekateri so opazili moj dlje časa trajajoči razmislek, ki se je morda včasih kazal tudi navzven.

Razmislek o odhodu iz Levice je začel dozorevati pred slabim letom. Šlo je torej za dolg proces. Stranko, ki sem jo zapustil, sem namreč soustvarjal in sem bil njen član dobrih enajst let, zato odločitev res ni bila lahka.

Kaj pa je botrovalo odločitvi o vašem odhodu iz Levice?

Skop pri razlagi sem z razlogom, ker ne želim s svojimi izjavami škodovati Levici. Zdaj je to del moje politične preteklosti. Kolege iz Levice in tudi stranko še vedno cenim in ne želim javno prati perila.

Lahko pa rečem, da je na mojo odločitev vplivalo več dejavnikov, ki so se najbolj izrazito pokazali po tem, ko smo vstopili v koalicijo.

Eden od njih, o katerem se je v preteklih mandatih že govorilo in je tako rekoč stalnica, so medsebojni odnosi na različnih nivojih stranke. Ti odnosi so težavni.

Ne gre za pričakovanje, da bi morali biti ljudje v stranki prijatelji, daleč od tega, saj gre za politično organizacijo, ki mora zagotavljati politične cilje, zaradi katerih je nastala. Pridejo pa včasih stvari tako daleč, da človek v takšnih odnosih ne more več vztrajati.

Drugi dejavnik je organizacijski. Pri tem ne izvzemam svoje odgovornosti, saj sem bil večkrat član sveta in tudi izvršnega odbora stranke. Vendar pa je dezorganiziranost lahko cokla pri delovanju stranke, še zlasti, ko je ta v koaliciji.

Stranka je na tak način bistveno lažje delovala, ko je bila v opoziciji ali kot zunajkoalicijski partner vlade Marjana Šarca. Je pa dezorganiziranost pomembno zmanjšala njeno agilnost in sposobnost prilagajanja v mnogo bolj dinamičnih koalicijskih situacijah.

Tretji vidik pa je odnos med vlado in parlamentom. Splošna ocena je, da je parlament v tem mandatu bolj podrejen vladi, kot je bil kdaj v preteklosti.

Tudi v poslanski skupini Levice smo bili včasih soočeni z odločitvami, ki so bile sprejete brez predhodnega širšega dogovora v stranki ali pa v nasprotju s tistim, kar bi načeloma morali zagovarjati.

To je okvir razlogov za moj prestop. Kot rečeno, pa je šlo za dolg in tehten razmislek in gre za osebno odločitev. Moram poudariti, da imam politiko po desetih letih izkušenj v njej še vedno zelo rad.

Zelo pomembno je, da se nadaljuje in nadgradi to, kar smo v zadnjih desetih letih počeli v Levici in kar je naredila sedanja koalicija.

"Moja odločitev je bila kolikor je mogoče poštena"

Pravite, da ste o odhodu iz Levice razmišljali kar leto dni. Kdaj pa ste potem potrkali na vrata predsednika SD Matjaža Hana?

Decembra lani, v času prednovoletnih zaobljub. Ko o nečem razmišljaš dlje časa, moraš na neki točki narediti naslednji korak. Morda je za nekatere presenetljivo ali nenavadno, da sem odločitev sprejel tik pred volitvami, ampak to sem storil ravno zaradi tega, ker je mandata konec.

Razumem kritike, da prestop ni korekten do volivcev, toda vlada in vsa tri ministrstva Levice so ključne projekte zaključili in sam sem kot vodja poslanske skupine izpolnil svojo nalogo pri koordinaciji teh projektov v državnem zboru.

Ocenjujem torej, da je moja odločitev dva meseca pred volitvami kolikor je mogoče poštena in da bi bila "izdaja", kot so v Levici poimenovali moj prestop, po volitvah še večja.

Ste se razen s prvakom SD Matjažem Hanom o prestopu pogovorili še s kom iz politike ali morda iz političnega ozadja?

Ne. Imam se za dovolj izkušenega, da sem prevzel to odgovornost nase in se nisem posvetoval z nikomer iz političnih ozadij ali s komerkoli drugim.

Tudi doma se o tem nisem pogovarjal skoraj do zadnjega trenutka, razen z ženo. Šlo je torej za mojo iniciativo, s katero sem se obrnil na Matjaža Hana.

"Težavni odnosi v Levici so žal stalnica"

Omenili ste tri razloge za svoj prestop: odnose v Levici, organizacijske pomanjkljivosti v stranki ter odnos med vlado in državnim zborom. Kaj vas je v odnosih znotraj Levice zlasti zmotilo? Ali vaše kritike letijo na sokoordinatorja Levice Asto Vrečko in Luko Mesca?

Kot sem dejal, so težavni odnosi žal stalnica skozi celotno zgodovino stranke v vseh njenih različnih oblikah. Ne želim govoriti o imenih.

Načeloma imam še vedno relativno dobre izkušnje pri profesionalnem sodelovanju z vsakim posameznikom.

So pa bili še zlasti v zadnjem času trenutki, morda je šlo za banalne zadeve, ki so mi odvzeli del elana, da bi k projektu prispeval vse, kar lahko.

Če prav razumem, se je vaše nezadovoljstvo kopičilo dlje časa, končni odločitvi za odhod pa je botroval nek dogodek?

Lahko bi rekel, da obstaja tak dogodek, ki je bil pregovorna kaplja čez rob. Morda včasih slabo ocenimo kakšnega človeka in potem je razočaranje preveliko.

Ste lahko konkretnejši? O kom govorite?

Ne želim navajati imen ali iti v podrobnosti. Zame je zdaj to preteklost.

Kot enega od razlogov za vaš prestop ste omenili odnos med vlado in parlamentom. Ampak ta se najbrž s tem, da ste se pridružili SD, ne bo spremenil.

SD je vendarle tradicionalna, bolje organizirana stranka, ki ima večkratne izkušnje z delovanjem v koaliciji. Prepričan sem, da je potrebno bistveno več komunikacije med vlado in državnim zborom.

Če citiram Franca Trčka: “Dogaja se derogacija parlamenta” - razmerje med izvršno in zakonodajno vejo oblasti je v naši državi že predolgo obrnjeno na glavo.

Jasno je, da bi morala biti vlada tista, ki je odgovorna državnemu zboru. To sem vedno zagovarjal in bom pri tem tudi vztrajal. Verjamem, da je ta razmislek prisoten tudi pri Socialnih demokratih.

"Razog za to ni bila zloba"

Se vam zdi, da se je Levica bolj podredila Svobodi oziroma premierju Robertu Golobu kot SD?

Ne bi rekel, da je šlo za podrejanje, se je pa med Svobodo in Levico vzpostavila boljša kemija kot med Svobodo in SD.

Za koalicijo kot celoto in za levo idejo kot nek princip bi bilo sicer bolje, če bi bili sposobni že na začetku mandata ustvariti levi blok med SD in Levico, ki bi znotraj koalicije postavil določene meje in imel večjo vlogo znotraj koalicijskega procesa.

Zakaj pa je bila pri vašem prestopu potrebna tolikšna konspirativnost? V Levici so bili šokirani, ker svoje odločitve niste zaupali prav nikomur v stranki.

Tega ne bi označil kot konspirativnost, temveč kot bazično politično obrtniško veščino.

Nekatere velike odločitve se morajo sprejeti na zelo kontroliran način. Nepotrebno bi bilo, da bi to zgodbo z javnim pogovarjanjem vlekli dlje časa.

Moje vprašanje se ni nanašalo na javno pogovarjanje, ste pa bili vodja poslanske skupine in eden najpomembnejših predstavnikov stranke, zato je bila vaša odgovornost do poslancev in ostalih članov stranke večja. A se na klice poslanskih kolegov niste javljali, sokoordinatorico Levice Asto Vrečko ste o prestopu obvestili, tik preden ste skupaj z Matjažem Hanom stopili pred novinarje.

Vprašanje je, če bi zgodba ostala stran od oči javnosti, če bi o njej obvestil kogarkoli v stranki. Razumem zamero, ker se je prestop zgodil na način, kot se je.

Ampak razlog za to ni bila zloba ali da ne bi želel sporočiti te odločitve. Nenazadnje pa je ta dozorela tik pred decembrskimi prazniki in bi bilo škoda greniti življenja državljank in državljanov ter bivših in trenutnih tovarišev s to zgodbo.

Glede na to, kako ste stvar izpeljali, je mogoče dobiti občutek, da so vaše zamere do Levice res zelo močne.

Ne bi govoril o zamerah. Zamer v politiki ne sme in ne more biti. Ves čas se ugiba, ali je šlo pri moji odločitvi za zamero ali za preračunljivost.

Šlo ni ne za eno ne za drugo, temveč za neko politično odraščanje.

Včasih je treba narediti kakšen korak naprej, ob zavedanju, da moraš tudi kot posameznik imeti okolje, v katerem lahko prispevaš čim več k neki ideji in projektu.

Zakaj ste se odločili ravno za Socialne demokrate in se niste, če ne morete več delovati v Levici, na primer preselili med nepovezane poslance ali pa vrnili poslanskega mandata?

Moram poudariti, da vsebinsko Levici ne morem ničesar očitati. V tem mandatu je naredila ogromno in daleč od tega, da projektov, idej in tudi sprejetih zakonov ne bi podpiral.

Seveda se ob mojem prestopu postavlja vprašanje odgovornosti do volilcev.

Toda zdaj in seveda tudi po volitvah v Sloveniji potrebujemo zelo široko fronto, levo širino, ki bo stičišče leve misli in seže od skrajne levice do leve sredine, da ne le zaščitimo dobro delo aktualne vlade, temveč to tudi nadaljujemo.

"Obstaja velik del Socialnih demokratov, ki nasprotuje Natu"

V Levici pravijo, da 12 let niste pokazali nobenih simpatij do Socialnih demokratov in da bi bilo bolj razumljivo, če bi se glede na svoja zavzemanja pridružili Mihi Kordišu. Nekateri politični analitiki na drugi strani ocenjujejo, da bi bolj kot k SD sodili k Svobodi, saj da je Levica v zadnjih letih bolje sodelovala z Golobovo stranko kot s Socialnimi demokrati. Zakaj ste se torej odločili za vstop v SD?

En primer, ki ste ga navedli, izpostavlja ideološki vidik, drugi oportunizem. Pri mojem prestopu pa ne gre niti za eno niti za drugo. Svojih stališč ne spreminjam.

Spoštujem držo Mihe Kordiša, ki zagrizeno verjame v svoje ideale. Z njim sva sobivala v preteklosti, se pa o marsičem nisva strinjala, predvsem glede politične tehnike, tudi glede vprašanja, ali je mogoče nekaj dejansko uresničiti ali je dovolj, da se o tem samo govori.

Faza, da se govori o temah, ki so bile dlje časa zanemarjene, je za nami. Vprašanja, ki jih je bilo v preteklosti potrebno na novo odpirati, so postala del vsakdanjega diskurza.

Pomembno je torej, da se zdaj na teh stvareh dela. Stranka Mi, socialisti Mihe Kordiša je po mojem mnenju še vedno projekt, ki ni sposoben iti v vladno koalicijo in dejansko spreminjati stvari. Upam sicer, da se motim - bomo videli, kakšno bo stanje po volitvah.

Svoboda pa ima svoje politične specifike in poglede, zlasti na področju financ, davkov, gospodarstva … Gre za liberalno stranko, za liberalca pa se res nikoli nisem imel.

Katere vrednote SD so vas torej prepričale? Stranko namreč bremeni kar nekaj afer iz preteklosti, ima pa tudi nek "kšeftarski" predznak ...

V enajstih letih sem spoznal ogromno članov SD in mnogi imajo podobna prepričanja kot članstvo Levice.

Ocenjujem, da nas več idej druži, kot ločuje. Obstaja tudi velik del Socialnih demokratov, ki nasprotuje oboroževanju in Natu.

Skupaj smo vlagali pobude proti nakupu izraelskega orožja, spomnimo se, kako so potekale stvari okoli posvetovalnega referenduma o Natu.

Seveda ima vsaka stranka nekatere slabosti in ne bom rekel, da jih SD nima, obstaja pa prostor za rast in izboljšave.

Vsekakor pa bo tretji akter v slovenskem političnem prostoru, ki bo sposoben vzpostaviti polje leve širine, tudi po prihajajočih volitvah za sestavo leve vlade zelo pomemben.

"Če nisi pri dvajsetih revolucionar, nimaš srca, če po štiridesetem nisi socialdemokrat, nimaš pameti"

Po prestopu v SD ste deležni številnih kritik. Nekateri vam očitajo, da bežite s potapljajoče ladje, saj da bi utegnila Levica na državnozborskih volitvah ostati pod parlamentarnim pragom.

Takšna ocena je podcenjujoča do Levice. Verjamem, da ta lahko in mora prestopiti parlamentarni prag.

To je pomembno tudi zato, da se bo lahko oblikovala naslednja levosredinska koalicija.

Drugi kot možni razlog za vaš odhod iz Levice izpostavljajo to, da se je za volilni okraj, kjer je želela ponovno kandidirati vaša žena, potegoval še en relativno močan kandidat.

Asta Vrečko je na torkovi tiskovni konferenci potrdila, da to ni bila težava in da je bil predlog liste sestavljen na enak način, kot je bil že na preteklih dvojih volitvah.

Kaj pa je z informacijami, da stranki dolgujete večji znesek članarine? Je vaš prestop kakorkoli povezan s tem dolgom?

Vem, da se v zadnjih dneh širi ta dezinformacija. Gre za interno stvar stranke, dogovor z izvršnim odborom zaradi kritja odvetniških stroškov, ki jih nekateri funkcionarji nosimo zaradi sodnih postopkov. V mojem primeru z Rokom Snežičem.

Do mojega prestopa torej ni prišlo, ker bi mi Matjaž Han karkoli obljubil ali ker bi mi Levica kaj vzela.

Ugotovil sem pač, da zmorem pri Socialnih demokratih na bolj učinkovit način opravljati poklic, ki mi je ljub, na področju politike, ki mi je tudi precej pri srcu.

"SD je v preteklosti pokazala veliko solidarnosti do svojih članov"

Torej vam Matjaž Han ob vstopu v SD ni zagotovil nobenega položaja ali druge ugodnosti?

Gotovi sta samo dve stvari: smrt in davki. Nihče ne more nikomur ničesar zares zagotoviti. Je pa SD v preteklosti pokazala veliko mero solidarnosti do svojih članov.

Naj ob svojem prestopu poudarim, da sem v srcu še vedno socialist, spreminja se samo okvir, v katerem nameravam delovati.

Če malo spremenim znani citat: če nisi pri dvajsetih revolucionar, nimaš srca, če po štiridesetem nisi socialdemokrat, nimaš pameti.

Ste torej demokratični socialist ali ste socialni demokrat?

V statutu Socialnih demokratov piše, da si prizadevamo za izgradnjo družbe demokratičnega socializma in smo tudi edina slovenska stranka, ki je članica Stranke evropskih socialistov.

Rekli ste, da je Levica v sedanji vladi ogromno naredila. Je naredila več kot SD?

To je nehvaležno primerjati, saj gre za različne resorje.

"Ni pogovorov o tem, da bi kandidirala tudi žena"

Poslanec Svobode Lenart Žavbi je v soočenju na Pop TV dejal, da sta v tem mandatu dve stranki prevzeli preveliko vsebinsko odgovornost za delo koalicije. Kot dobro je ocenil, da bi v primeru enake koalicije v prihodnjem mandatu tudi SD prevzela katerega od resorjev, na katerem bi morala izpeljati kakšno reformo.

Lahko se strinjam z Žavbijem - verjetno je bila izbira resorjev res nekoliko ponesrečena.

Če pa gledamo vlado kot celoto, bi morala iti velika pohvala tudi zunanjemu ministrstvu, ki je pri slovenskem priznanju Palestine in tudi pri drugih projektih zavzelo zelo načelno držo.

Prav tako so drugi morda manj izpostavljeni resorji, ki jih ima SD, precej naredili: na področju gospodarstva in športa lahko govorimo o pomembnem napredku, ministrstvo za pravosodje je izpeljalo trd oreh pravosodne reforme ...

Ob tem ne gre spregledati, da so vsi veliki projekti – od zdravstvene reforme do reforme sistema plač v javnem sektorju – na nek način kolektivni projekti celotne vlade.

Je zdaj že potrjeno, da boste tudi pri SD kandidirali v volilnem okraju Koper 1, kjer ste bili v preteklosti izvoljeni na listi Levice?

Smo v pogovorih, da bi okrepili zgodbo v Istri. Primorska volilna enota je bila vedno bolj rdeča in gremo tam izboljšati rezultat Socialnih demokratov.

Skupaj z vami je v SD prestopila tudi vaša žena Maja Tašner Vatovec. Bo tudi ona kandidirala na državnozborskih volitvah?

Ti pogovori ne potekajo, tako da načeloma ne.

"To bo dokaz, da je naša Primorska še vedno rdeča"

Ste optimist glede vaše nadaljnje politične poti? Dejstvo je, da doslej še nihče od poslancev, ki so zapustili Levico, ni uspel nadaljevati politične kariere. Prav tako je mogoče pričakovati, da boste imeli v primorski volilni enoti močno konkurenco, saj bo v Piranu kandidirala sedanja poslanka SD Meira Hot.

Nehvaležno se je igrati s pričakovanji. Prvi cilj je, da po najboljših močeh pomagam SD na volitvah in prispevam k skupnemu uspehu leve sredine. Vsake volitve prinašajo tudi konkurenco znotraj posamezne stranke, kar načeloma ni slabo.

Seveda si vsak, ki kandidira, želi biti izvoljen, to je človeško, a konkurenca pripomore tudi k čim boljšemu rezultatu stranke.

V drugi volilni enoti je SD v preteklosti dobila tudi že dva mandata in če bo rezultat tokrat dober, bo to tudi dokaz, da je naša Primorska še vedno rdeča.

Po zadnjih javnomnenjskih merjenjih je Levica tik nad parlamentarnim pragom, vaš izstop pa bi lahko še okrepil vtis o majhni možnosti za njeno uvrstitev v državni zbor in prispeval k taktičnemu prehajanju volilcev k najmočnejši stranki na levem političnem polu. Kot priznavate tudi sami, pa je prihod Levice v parlament za oblikovanje naslednje levosredinske koalicije še kako pomemben.

Razmišljanje o izpadu Levice iz parlamenta je, kot rečeno, precej podcenjujoče do nje.

Odnosi med vsemi tremi koalicijskimi partnerji so še vedno zgledni in obstaja zavedanje, da moramo popaziti drug na drugega.

Na volitve moramo iti z zelo jasnim sporočilom, da je trenutna koalicija pripravljena vse projekte, ki jih je izpeljala v sedanjem mandatu, nadgraditi in pripeljati še nove.

Sam verjamem, da ima Levica relativno stabilno podporo, in nisem toliko zaverovan sam vase, da bi verjel, da lahko moj prestop ogrozi stranko.

Na torkovi novinarski konferenci ste poudarili, da se mora levi pol "zavarovati pred neželenimi učinki podivjane desne vlade". Vidite torej možnost, da po volitvah pride do takšne vlade?

Če parafraziram Marxa, obstaja duh, ki tava po Evropi. To je na žalost duh skrajne desnice. Vidimo, kakšna je situacija v Evropskem parlamentu in v mnogih državah Evropske Unije, ta težava pa se lahko pokaže tudi v Sloveniji.

Tudi pri nas je mogoče zaznati trend krepitve skrajne desnice, ki pa ga zaenkrat še lahko obvladujemo.

Če partnerji na levici, ki lahko sicer različno gledamo na kakšne stvari, stopimo skupaj, lahko podivjano desno vlado preprečimo. Prepričan sem, da bo naslednja vlada levosredinska, moramo pa vsi delati za to.