Maturanti so tudi letos točno opoldne znova zaplesali četvorko v več slovenskih mestih in se tako poslovili od srednje šole. V Ljubljani so četvorko odplesali na Kongresnem trgu. Ob spremljavi Straussove melodije so jo zaplesali tudi po nekaterih drugih evropskih mestih.
V Sloveniji maturantsko ulično četvorko plešejo že od leta 2002, ko so maturanti prvič sočasno zaplesali v sedmih mestih, od leta 2005 so se priključila druga mesta v tujini, je pojasnil vodja Plesne šole Pingi in glavni koordinator plesa četvork v Sloveniji in Evropi za Plesno zvezo Slovenije Rudi Kocbek.
Letos je Plesna zveza Slovenije organizirala ulično četvorko v 17 mestih v Sloveniji ter v 26 mestih na Slovaškem, v Srbiji, Severni Makedoniji in Črni gori. Hkrati so se tako zavrteli maturanti v 43 evropskih mestih.
V Sloveniji so maturantje zaplesali v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Murski Soboti, Novem mestu, Velenju, Ajdovščini, Lendavi, Ljutomeru, Postojni, Ilirski Bistrici, Tolminu, Slovenskih Konjicah, Sežani, Litiji, Kočevju in na Ptuju. Sodelovanje je bilo za vse slovenske maturante brezplačno. Največ dijakov je bilo pričakovati v Ljubljani. Organizatorji so pričakovali več kot 2.500 maturantov iz več kot 25 ljubljanskih in okoliških srednjih šol.
Kljub slabim napovedim, da bo ravno okoli 12. ure državo zajelo močno deževje, slabe napovedi maturantov niso pregnale. Opremljeni s pelerinami so se zbrali na Kongresnem trgu in se zavrteli ob spremljavi Straussove melodije. Očitno pa jim je bilo naklonjeno tudi vreme.
Plesna zveza Slovenije je tudi imetnik zadnjih treh Guinnessovih rekordov v sinhronem plesanju v letih 2009, 2010 in 2011. Rekord iz leta 2011 s 33.202 udeležencema še vedno velja za največje število simultano plešočih v četvorki. Kocbek je pred današnjo četvorko dejal, da pričakuje, da se bo letos dogodka udeležilo med 20.000 in 25.000 plešočih.
Plesne prireditve se bodo odvijale tudi v drugih mestih po Sloveniji. Kranj je edino slovensko mesto, ki še pripravlja tradicionalni maturantski sprevod. Maturantski običaji Gimnazije Kranj nadaljujejo tradicijo ceremonialov nemških univerz in gimnazij iz 17. stoletja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje