Maxi po onesnaženju pitne vode še vedno sameva. Mercator nima odgovorov
Lokali v objektu Maxi v Ljubljani še naprej ostajajo zaprti. V Mercatorju so za N1 povedali, da "stanje na žalost še ni tako", da bi lokale lahko odprli, a da se "trudijo, da bi to storili čim prej". Odgovorov, zakaj se je zgodilo fekalno onesnaženje pitne vode, zaradi katerega je zbolelo več sto ljudi, pa še vedno nimajo oziroma ne dajejo.
Konec aprila, natančneje 29. aprila, so bile v vodovodnem sistemu objekta Maxi v Ljubljani v majhnih količinah še vedno prisotne fekalne bakterije. Upravljalec objekta Mercator je takrat sporočil, da čakajo nove analize vzorcev, ki so jih odvzeli.
Ker je od takrat minilo že več kot en teden, smo se obrnili na Mercator z vprašanji, kaj so pokazali nazadnje odvzeti vzorci, kdaj načrtujejo ponovno odprtje lokalov v objektu in predvsem, kaj je bil vzrok onesnaženja. Kljub zelo konkretnim vprašanjem so nam odgovorili le, da "stanje na žalost še ni tako, da bi lahko napovedali odprtje vseh lokalov". Ob tem so dodali, da se trudijo, da bi to lahko storili čim prej.
Kako lahko pride do fekalnega onesnaženja v zaprtem sistemu
Kot je pred časom za N1 pojasnil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLOZH), sicer obstaja pet možnosti za onesnaženje v zaprtem vodovodnem sistemu.
Prva možnost je onesnaženje ob vnosu, ki se lahko zgodi s kontaminiranimi vhodnimi materiali ali pa pri neustreznem čiščenju opreme.
Druga možnost je človeški dejavnik, na primer, če operaterji pri rokovanju ne uporabljajo ustrezne zaščite (rokavice, maske). Lahko se zgodi tudi napaka v postopkih, na primer nepravilno zapiranje ventilov, nepravilno menjanje filtrov in podobno.
Tretja možnost sta puščanje in mikro razpoke, torej poškodba ali obraba sistema, ki omogoča vstop onesnaževal iz okolice, tudi če je sistem na videz zaprt. Lahko gre tudi za slabe spoje ali ventile, ki omogočajo prehajanje snovi iz zunanjosti ali med različnimi deli sistema.
Četrta možnost je biološko onesnaženje. Če sistem vsebuje vodo, hranila in ustrezno temperaturo, se lahko v njem razvijejo bakterije, alge, glive, čeprav sistem ni neposredno povezan z zunanjim okoljem. Prav tako lahko mikroorganizmi tvorijo biofilm na notranjih površinah, kar povzroča dolgotrajno in težko odstranljivo onesnaženje.
Peta možnost pa so kemične reakcije z materiali sistema. Materiali v sistemu lahko z reagiranjem z vsebino sproščajo kovine ali druge spojine ali pa vsebine sistema medsebojno reagirajo in tvorijo nezaželene stranske produkte.
Odgovorov ni že skoraj en mesec
14. maja bo minil že en mesec, odkar so v Mercatorju prejeli prve informacije o slabem počutju nekaterih zaposlenih v Maxiju, odgovorov pa še vedno ni. Po informacijah NIJZ so do konca aprila zabeležili 547 primerov obolenj, povezanih z onesnaženjem vode v Maxiju.
Zadevo obravnava tudi policija – na PU Ljubljana so za N1 potrdili, da vodijo predkazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja onesnaženja pitne vode. “Ker preiskava v sodelovanju z drugimi strokovnimi službami še poteka, vam podrobnosti o tem ne moremo pojasnjevati. O vseh ugotovitvah in okoliščinah bo obveščeno pristojno državno tožilstvo,” so dodali.
Zdravstveni inšpektorat trenutno lahko le preverja spoštovanje odrejenega ukrepa prepovedi uporabe pitne vode iz interne vodovodne napeljave. Ponovno vzorčenje bodo lahko izvedli šele, ko bo Mercator znova sprostil uporabo pitne vode.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje