"Na avtu je pustil listek, da smo mu izdali pet glob in naj mu ne izdamo še ene"

Z redarjema Rokom Koširjem in Tino Gatej se dobimo na sedežu ljubljanskega mestnega redarstva in se z avtom odpravimo proti centru Ljubljane. "Zdaj gremo v območje za pešce, kjer bomo pozorni na prehitre kolesarje in voznike skirojev, pregledali bomo vozila, ki so tja zapeljala, čeprav nimajo dovoljenj," med vožnjo razlaga Košir.

Njun dan je odvisen od prioritetnih nalog ter pobud in klicev občanov, ki se na redarje obrnejo, če jih je denimo nekdo zaparkiral. "Največkrat se kršitve pojavljajo v okolici šol in vrtcev, vozniki zelo radi parkirajo na pločnikih, aktualna so invalidska parkirna mesta, po novem pa tudi parkirna mesta, ki so namenjena električnim vozilom," pove Gatej.

Medtem ko hodimo ob robu ljubljanske mestne tržnice, sogovornika preverjata vozila, ki so parkirana na pločniku. "Če ima vozilo invalidsko karto, voznik lahko parkira za nujni čas, a je dolžen označiti čas prihoda. Tam lahko parkira največ dve uri," povesta sogovornika in poudarita, da pri tem ne sme ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev.

Kmalu zaslišimo voznico, ki hiti k svojemu avtu. "Evo, že grem, že grem. Odhajam," zatrdi. Ali bodo v takem primeru redarji spisali kazen, je odvisno od prekrška pa tudi od samega kršitelja. "Torej s kakšnimi argumenti ali opravičilom in odnosom pristopi do nas," pojasni Gatej.

"Med najpogostejšimi izgovori slišimo, da se je voznik ustavil samo za pet minut, ker je nekaj odnesel oziroma dostavil," pripoveduje Košir. Po njegovih besedah ljudje večkrat mislijo, da prižgani vsi štirje smerokazi upravičujejo prekršek. "Ampak to ni tako. Enkrat pa smo doživeli, da je voznik na vozilu pustil listek, na katerem je pisalo, da smo mu izdali že pet glob in naj mu ne izdamo še ene. Vozilo je bilo parkirano na istem mestu," pove.

"Ljudje tudi bežijo"

Preden redarji izdajo globo oziroma kazen, pogledajo, ali je prometna signalizacija ustrezno postavljena. Lahko se namreč zgodi, da vandali prometni znak čez noč odnesejo, in takrat pravila, ki jih znak določa, ne veljajo.

Globe lahko segajo od 40 evrov za napačno parkiranje do 200 evrov za parkiranje na invalidskem parkirnem mestu pa vse do 1.200 evrov in 18 kazenskih točk za prehitro vožnjo. "Iz začetnega prekrška lahko pridemo do nedostojnega vedenja ali neupoštevanja odredbe, znesek glob pa se lahko veča," obrazloži Košir.

Redarka Gatej pove, da skušajo kršitelji z mesta tudi zbežati. Po njenih besedah največkrat to uspe voznikom skiroja ali kolesarjem. "A če imamo na terenu prisotne naše redarje na kolesih oziroma motorjih, se lahko pobeg za kršitelje konča neuspešno," poleg tega pa jim redarji lahko napišejo še dodatno kazen zaradi (poskusa) pobega.

Redarji imajo sicer pooblastila tudi za uporabo prisilnih sredstev – gre za najhujši ukrep. Po besedah Koširja se to zgodi, ko kršitelj redarjem ne želi izročiti osebnega dokumenta oziroma se identificirati. Takrat ga lahko na kraju prekrška zadržijo največ eno uro, nato obvestijo policijo, ki prevzame postopek. "Do uporabe prisilnih sredstev pride, ko oseba želi zapustiti kraj," pravi. A to se zgodi zelo redko, navadno si namreč ljudje premislijo in naposled redarjem vendarle pokažejo osebni dokument.

Rešujejo življenja

Po besedah sogovornikov imajo ljubljanski redarji veliko dela z zapuščenimi vozili – obravnavajo jih tedensko.

Bdijo nad spoštovanjem zakona o zaščiti živali, pri čemer se koncentrirajo predvsem na večje parke, kot sta Tivoli in Šmartinski park. Prav tako skrbijo za red in mir, pri čemer je v ospredju vandalizem, nedovoljeno grafitiranje in kampiranje na črno. "Predvsem na območju Mosteca, kjer smo lani zaznali nekaj kršitev," pravita.

Kršitve obravnavajo glede na prioriteto. To v praksi pomeni, da bodo redarji prej obravnavali klic občana, ki ga je nekdo zaparkiral, kot pa problematiko, ki jim je poznana in je vsak dan enaka.

Najvišje na prednostnem seznamu je gotovo klic reševalne postaje, da na primer v centru mesta leži negibna oseba, reševalci pa ne morejo priti takoj na kraj. Takrat na pomoč priskočijo redarji, ki so izobraženi za nudenje prve pomoči, njihova vozila pa so opremljena z defibrilatorji.