Delež tistih, ki niso zaskrbljeni za svoje življenje ali življenje svojih bližnjih zaradi epidemije, je od preteklega meseca narasel na 41,8 odstotka in je tako največji od marca lani. Polovica ljudi še vedno verjame, da bo življenje po koncu epidemije slabše, kažejo podatki Mediane.
Delež zaskrbljenih oziroma zelo zaskrbljenih za svoje življenje ali življenje svojih bližnjih zaradi epidemije je od preteklega meseca upadel kar za 21 odstotnih točk in znaša 29,8 odstotka, delež tistih, ki niso oziroma sploh niso zaskrbljeni, pa je narasel za 16 odstotnih točk na 41,8 odstotka. Delež tistih, ki niso zaskrbljeni, je tako največji od začetka merjenj na Inštitutu za raziskovanje trga in medijev Mediana marca lani. Zaskrbljena zase ali za svoje bližnje je le še nekaj več kot četrtina vprašanih.
Odgovori anketirancev na vprašanje, v kolikšni meri ste zaskrbljeni za svoje življenje in življenje svojih bližnjih zaradi trenutnih razmer.
Mediana
Da so ukrepi za zajezitev epidemije covida-19 prekomerni in pretirano posegajo v osebno svobodo vprašanega, je menilo 50,8 odstotka sodelujočih. Mnenja, da so ukrepi primerni, čeprav posegajo v osebno svobodo vprašanega, jih je bilo 23,4 odstotka. Da so primerni in ne posegajo v osebno svobodo vprašanega, pa jih je menilo 18,8 odstotka. Tistih z mnenjem, da so ukrepi premalo ostri in da osebna svoboda vprašanega pri tem ni pomembna, je bilo sedem odstotkov.
Odgovori anketirancev na vprašanje, kako bi ocenili razmerje med varnostjo, ki jo zagotavljajo ukrepi, ter vašo osebno svobodo?
Mediana
V primerjavi z majem so podatki primerljivi, je pa delež tistih, ki menijo, da so ukrepi prekomerni in pretirano posegajo v osebno svobodo, znova presegel 50 odstotkov.
Tokrat opažajo upad deleža tistih, ki menijo, da se ukrepi preveč osredotočajo na zdravje, kar je v škodo gospodarstvu. Delež je namreč s 43 odstotkov upadel na 36. Pač pa je za pet odstotnih točk narasel delež tistih, ki menijo, da ukrepi uravnoteženo obravnavajo zdravje in gospodarstvo. Prav tako je nekaj več tistih, ki menijo, da se ukrepi na škodo zdravja preveč osredotočajo na gospodarstvo, in sicer štiri odstotne točke več.
Polovica ljudi verjame, da bo po epidemiji življenje slabše
Optimizem na inštitutu ugotavljajo tudi pri pričakovanjih za prihodnost. V primerjavi s preteklim mesecem je za deset odstotnih točk manj tistih z mnenjem, da se bo po epidemiji običajno življenje spremenilo na slabše. Ne gre pa zanemariti dejstva, da je takšnega mnenja še vedno 50 odstotkov vprašanih, izpostavljajo. Na drugi strani je za osem odstotnih točk več tistih, ki menijo, da bo običajno življenje ostalo enako kot prej.
V ocenah dela vlade ne zaznavajo pomembnejših sprememb v primerjavi s preteklim mesecem. Takšnih, ki zaupajo vladi, da bo sprejele prave odločitve za državo, je še vedno približno četrtina. Približno enak delež pa zaupa vladi, da je pripravljena na prihodnje svetovne izzive. S trditvijo, da se druge države z novim koronavirusom spopadajo bolje kot Slovenija, se še vedno strinja kar 41 odstotkov vprašanih.
Več ljudi vidi organizacijo cepljenja kot uspešno
Precejšnje izboljšanje javnega mnenja pa ugotavljajo pri organizaciji cepljenja proti covidu-19. Delovanje vlade pri pridobivanju dovolj odmerkov cepiv ocenjuje kot dobro oziroma zelo dobro 36 odstotkov vprašanih, medtem ko je bilo maja takih 25 odstotkov. Za 11 odstotnih točk je narasel tudi delež tistih, ki kot dobro oz. zelo dobro ocenjujejo delo vlade pri organizaciji cepljenja, za osem odstotnih točk pa delež tistih, ki pozitivno ocenjujejo komunikacijo vlade z javnostjo. Vse tri razlike so statistično pomembne in skupaj kažejo na precejšnje izboljšanje percepcije vlade na področju cepljenja državljanov, navaja Mediana.
Raziskavo je izvedla 23. in 24. junija s pomočjo spletnega anketiranja v okviru svojega spletnega panela. V raziskavi je sodelovalo 506 polnoletnih prebivalcev.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje