Menu Item
Zaposleni na RTVS in STA so ob dnevu svobode medijev med drugim izpostavili vlogo novinarjev, ki jo imajo pri promociji demokracije in človekovih pravic. Pri tem se soočajo s številnimi izzivi, zato je pomembno, da imajo za profesionalno opravljanje svojega dela zagotovljene ustrezne pogoje. Poudarili so tudi pomen novinarske profesionalnosti.
Predstavniki novinarskih organizacij, ki so danes spregovorili o razmerah v slovenskih medijih, so se zbrali pred stavbo Radiotelevizije Slovenija (RTVS), ker novinarji na javnem zavodu, združeni v koordinacijo novinarskih sindikatov RTVS, že skoraj leto dni stavkajo.
Kot je danes spomnila predsednica koordinacije novinarskih sindikatov RTVS Helena Milinković, so z odločitvijo za stavko izbrali skrajni ukrep, da ubranijo novinarsko in uredniško avtonomijo, profesionalno in etično delo, dostojne delovne pogoje in depolitizacijo javnega medija.
Razmere v edinem javnem mediju v državi so namreč kritične že nekaj časa. Med drugim je Milinković izpostavila kadrovsko in finančno izčrpavanje, kaznovanje z disciplinskimi postopki in opozorili pred odpovedjo delovnega razmerja.
“Najhujše grožnje neodvisnemu novinarstvu in medijski svobodi predstavljajo cenzura, digitalno nadlegovanje in nasilje, ustrahovanja in celo fizično nasilje. Vse to zaposleni in zaposlene na RTVS ter tudi ostali novinarji in novinarke med opravljanjem svojega dela doživljamo dnevno,” je opozorila.
Poudarila je, da je stanje medijev v državi, še posebej javnega, odraža raven demokratičnosti družbe in raven temeljnih svoboščin, tudi politične in družbene kulture.
“Javni RTV mora biti zaveznik javnosti, ne pa oproda določenih političnih struj in centrov moči, ki želijo RTV spremeniti v svoje nekritično propagandno trobilo. Javna radiotelevizija obstaja zaradi javnosti in deluje za javnost, naloga novinark in novinarjev pa je, da v imenu javnosti nadzorujemo delovanje vsake oblasti,” pa je v imenu aktiva novinarjev Radia Slovenije dejal Aleš Kocjan.
Tudi on je opozoril na “vojno izčrpavanja”, ki po oceni aktiva prehaja v novo fazo, ko se po hiši zaradi pritiskov in škodljivih programskih in kadrovskih odločitev med zaposlenimi širita otopelost in apatičnost. Tudi na Radiu Slovenija novinarji v teh razmerah težko in z zadnjimi močmi profesionalno opravljajo svoje delo, je opozoril in dodal, da sta zaposlovanje in razvoj na radiu ustavljena.
V aktivu novinarjev Radia Slovenija ob tem pozivajo urednike, naj zaščitijo ustvarjalce na RTVS pred pritiski, naj odločno obsodijo grožnje novinarkam in novinarjem, naj branijo profesionalnost in neodvisnost RTVS.
O razmerah na RTVS so spregovorili tudi drugi tam zaposleni. Med drugim so opomnili, da so sodelavci spletnega portala MMC že več kot leto dni delujejo pretežno v samoorganizaciji novinarjev in dnevnih urednikov.
“Akutne težave STA so trenutno rešene”
Gorazd Jukovič je v imenu uredniškega kolegija STA spomnil, da se je javnost na ta dan pred dvema letoma aktivirala za reševanje STA, ki ji je tedanja vlada ukinila financiranje. “To je bilo po več kot 300 dneh spet vzpostavljeno, a rane, ki jih je povzročil ta neupravičen poseg v našo avtonomijo, bomo celili še precej časa. Podirati je lahko, graditi težje,” je dejal.
“Vedno znova tudi ugotavljamo, da ko nekdo premakne okvirje spodobnosti, meje med tem, kar je prav, proti tistemu, kar ni, nihče več ne postavi povsem nazaj. Tudi zato je treba ščititi meje novinarske profesionalnosti sproti in vztrajno. Vsak zase, s svojo integriteto in etično držo, in skupaj, s solidarnostjo in podporo,” je pozval.
Tudi zato so se danes zbrali pred javno RTVS, ki bije boj za profesionalno novinarstvo že predolgo časa, četudi ji je ključno podporo v tem boju izrazila javnost. “Ta je tista, za katero delamo, in ta je tista, za katero se je vredno boriti,” je dejal Jukovič.
“Akutne težave STA so trenutno rešene, na sistemske rešitve, ki bi za vedno zavarovale našo avtonomijo, še čakamo. Čas je, da se takoj vzpostavijo tudi pogoji za profesionalno delo na RTVS. Ker si javnosti to želi in zasluži. In ker pravi novinarji drugače ne znamo delati,” je poudaril član uredniškega kolegija STA.
DNS in sindikat novinarjev od dnevu svobode medijev spomnila na odgovornost do javnosti
Društvo novinarjev in novinarski sindikat sta med drugim izpostavila pomen povezovanja novinarjev, saj so skupaj lahko močnejši ob vseh izzivih, s katerimi se soočajo. Spomnili so tudi na odgovornost, ki jo imajo novinarji do javnosti, zaupanje katere lahko upravičujejo le z verodostojnim delom.
Predsednica Društva novinarjev Slovenije (DNS) Petra Lesjak Tušek je čestitala vsem, ki še vedno pokončno stojijo in se borijo za to, kar je prav. “Vsak dan smo bolj izčrpani in vsak dan imamo razlog, da obupamo, a hkrati imamo tudi vsak dan nov razlog, da vztrajamo in da nadaljujemo s svojim verodostojnim, profesionalnim in etičnim delom,” je dejala.
V društvu so prepričani, da lahko zgolj neodvisen in avtonomen novinar, ki se ravno po novinarskem kodeksu, deluje po svoji vesti in empatično, spoštuje javni interes in dela v imenu javnosti, in ne za kake partikularne interese. Kot je poudarila predsednica DNS, je to edina pot za prihodnost.
“Več kot očitno je, da so v tej hiši, še zlasti v informativnem programu Televizije Slovenija, javni interes zamenjali za neko zasebno, politično ali strankarsko servilnost. To je nedopustno in pričakujemo, da se bo tudi z vidika širših normativnih, institucionalnih, pravnih okvirov zaključilo. Ustavno sodišče mora imeti pred očmi to, kar je javnost odločila na referendumu, pravico javnosti do obveščenosti, in ne varovanja nekih posebnih osebnih mandatov,” je dejal.
Spomnila je, da ima novinar po kodeksu pravico tudi zavrniti delo, ki je v nasprotju z določbami kodeksa in profesionalnimi standardi novinarskega poklica, kar v sedanjih okoliščinah ni nezanemarljiva pravica.
V DNS, kot so izpostavili v današnji izjavi za javnost, povezanost novinarjev in fotoreporterjev v novinarska profesionalna združenja ocenjujejo za enako ključno kot povezanost v kolektive v posameznem mediju. Napovedali so, da si bodo v DNS še naprej prizadevali odgovorno zastopati svoje člane in se tudi širše zavzemali za demokratične standarde in uresničevanje pravic in svoboščin, povezanih z delovanjem medijev in novinarjev.
Tudi predsednica Sindikata novinarjev Slovenije Alenka Potočnik je izpostavila pomen solidarnosti. “Ta je pri sindikalnem povezovanju, tudi v medijskih poklicih in novinarstvu ključnega pomena. Skupaj in solidarni smo močnejši,” je dejala in ob tem izpostavila, da se je Slovenija na lestvici medijske svobode v zadnjem letu izboljšala za štiri mesta.
Dotaknila se je tudi stavke na Radioteleviziji Slovenija, ki traja že eno leto. Po oceni predsednice novinarskega sindikata so v tem letu pritegnili medijske delavce in novinarje ter tudi javnost, “v tolikšni meri, da bomo vztrajali, da tudi politika reče kakšno besedo v dobro neodvisnemu in avtonomnemu novinarstvu”.
Javnost je pozvala, naj jih še naprej podpira in zaupa, da delamo v skupno dobro. Odločevalce oz. tiste, “ki morajo na koncu premakniti kamen”, pa je pozvala k sprejemu take politike in zakonodaje, ki bo novinarjem in medijem omogočila uresničevanje njihovega poslanstva.
Generalna skupščina Združenih narodov je 3. maj za dan svobode medijev razglasila pred 30 leti, leta 1993, z namenom, da poudari vlogo svobodnih medijev za razvoj demokracije.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje