Menu ItemVlada je sprejela spremembo zakona o ureditvi vprašanj po arbitraži med Slovenijo in Hrvaško, s katerim bo pomagala slovenskim ribičem. Ti od Hrvaške redno dobivajo kazni, čeprav ribarijo na območju, ki je po arbitražni razsodbi slovensko.
Vlada je na današnji seji sprejela predlog sprememb zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi arbitražnega sporazuma med slovensko in hrvaško vlado. Državni zbor ga bo obravnaval po skrajšanem postopku, da bi ribičem pomagali karseda hitro.
Z zakonom bo vlada pomagala slovenskim ribičem, ki od Hrvaške redno dobivajo kazni za ribolov na območju v Piranskem zalivu, ki je po arbitražni razsodbi pripadlo Sloveniji. Potem ko so izčrpali vse pravne možnosti za pritožbo na Hrvaškem, vključno z ustavnim sodiščem, so se slovenski ribiči obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu. Podobno so storili hrvaški ribiči, ki dobivajo kazni slovenske strani.
ESČP je nedavno odločilo, da so tožbe slovenskih ribičev nedopustne. Odločitev je dokončna, slovenski ribiči so jo sicer pričakovali, a bili razočarani.
Premier Robert Golob in ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić sta po razsodbi ribičem obljubila dodatno pomoč oziroma ukrepe za njihovo zaščito.
Kakšna pomoč se obeta ribičem?
Kot je pojasnila generalna direktorica direktorata za hrano in ribištvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) Ana Le Marechal Kolar, vlada predlaga spremembo dveh členov omenjenega zakona. 15. člena, ki ribičem omogoča nadomestilo za izpad dohodka zaradi oviranega ribolova, in 21. člena, ki ureja pravno pomoč ribičem.
“Ribiči so že doslej dobivali nadomestila, vendar bo izračun odslej malo drugačen, ker gre za likvidnostno pomoč. To pomeni, da jim namenja neko nadomestilo zaradi oviranega ribolova, ki vpliva na njihovo likvidnost,” je dejala Le Marechal Kolar. Pojasnila je, da bodo upoštevali, koliko je ribič lovil 2017 v primerjavi z letošnjim letom. “Tisti, ki so izpostavljeni oteženemu ribolovu, bodo dobivali več nadomestil,” je poudarila.
Doslej je bilo vlog za okrog 180.000 do 200.000 evrov na leto in na MKGP pričakujejo, da bo odslej podobno, ne bodo pa do tega nadomestila upravičeni vsi ribiči, saj vsi ne lovijo na tem območju.
Pripravljena je nova shema državne pomoči, in sicer se nadomestilo dodeljuje skladno s smernicami Evropske komisije o državni pomoči kot likvidnostno pomoč ribičem, imetnikom dovoljenja za gospodarski ribolov.
Pravna pomoč pa bo obsegala stroške izvajalca pravne pomoči, stroške postopkov, varščine ter v primeru prisilne izterjave povračilo glob, denarnih kazni in stroškov postopka.
Kako se zakon razlikuje od predloga SDS?
Nedavno je svoj predlog zakona o pomoči slovenskim ribičem predlagala SDS, a ga je koalicija zavrnila.
“Razlika je, da ne plačujemo globe vnaprej, ker bi sicer priznali, da se strinjamo s Hrvaško,” je razliko med predlogoma SDS in vlade pojasnila direktorica direktorata za ribištvo. “Te globe za nas nimajo nobene pravne posledice. Vzpostavili pa smo mehanizem, da v primeru, da bodo ribiči imeli kakršnekoli probleme, če bodo hrvaški organi reagirali, bo mehanizem sprožen takoj in bo pomoč takoj nudena in izplačana, tudi če bo zaplenjena ladja, bo plačana varščina, tako da ribič ne bo občutil škode. Ribiči ne bodo imeli nobenih stroškov,” je poudarila.
Izrečenih kazni je bilo doslej za okrog 3,4 milijona evrov, doslej pa nobena država, niti Slovenija niti Hrvaška, ni šla v izterjavo.
Podrobnosti je Ana Le Marechal Kolar pojasnila v izjavi, ki si jo lahko ogledate v videu na vrhu članka.
Čez polovico zaliva?
Nekateri ribiči so se odločili, da ne bodo več lovili čez polovico zaliva, čeprav je to morje po arbitraži slovensko. Kakšno je stališče vlade? “Vsi se strinjamo, vsi državljani Slovenije in politika, da vemo, kje je meja. Meja je implementirana, arbitražna razsodba je implementirana. Meja je jasna, nobenega ne bomo silili, da lovi ribe, kjer se morda ne počuti udobno, vendar meja je jasna. Slovenski ribič lahko ribari v slovenskem morju,” je zagotovila Le Marechal Kolar.
Arbitražno sodišče v Haagu je na podlagi sporazuma med Slovenijo in Hrvaško junija 2017 izreklo razsodbo o meji med državama, ki pa je Hrvaška ne priznava. Slovenija je konec leta 2017 razsodbo uveljavila in vse odtlej tako hrvaški kot slovenski ribiči prejemajo kazni organov z obeh strani meje zaradi ribolova v Piranskem zalivu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje