Menu Item
V pritožbi slovenskih ribičev proti Hrvaški, ki jim zaračunava kazni zaradi ribolova v Piranskem zalivu, je danes Evropsko sodišče za človekove pravice objavilo odločitev. Tožbe ribičev je označilo za nedopustne.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je sprejelo odločitev v povezavi s postopkom slovenskih ribičev proti Hrvaški. Ribiči so se na sodišče v Strasbourgu obrnili, ker jim hrvaški organi za ribolov na območju v Piranskem zalivu, ki je v skladu z arbitražno razsodbo pripadlo Sloveniji, zaračunavajo kazni.
Nekaj minut po 10. uri je sodišče odločitev objavilo na spletni strani. Tožbe slovenskih ribičev so po mnenju ESČP nedopustne. Odločitev je dokončna.
Kot so zapisali sodniki, ESČP ni pristojno za odločanje o veljavnosti in pravnih posledicah arbitražne razsodbe, ki je leta 2017 določila mejo med državama.
Presodili so, da je po hrvaškem pravu meja jasno določena (po sredini Piranskega zaliva), zato pritožniki po mnenju sodišča ne morejo trditi, da niso vedeli, da bo njihov vstop v ta del voda štel kot manjši prekršek, ob tem pa bo izrečena tudi globa. S tem so pritožbe ribičev po mnenju ESČP neutemeljene in torej nedopustne.
Sodišče je še poudarilo, da njihova odločitev ne prejudicira prizadevanj Slovenije in Hrvaške, da bi z vsemi razpoložljivimi miroljubnimi sredstvi končali spor glede meje.
Kot so še zapisali v odločitvi, objavljeni na spletni strani, sodišče ugotavlja, da si državi neodvisno od mejnega vprašanja očitno prizadevata doseči sporazum o tem, da bi njuni ribiči lahko prosto pluli in lovili v zadevnih morskih vodah.
Po besedah ESČP so pritožniki implicitno zahtevali ugotovitev, da je Hrvaška kršila mednarodno pravo in konvencijo, ker ni spoštovala meje, določene z arbitražno odločbo. V zvezi s tem je poudarilo, da je konvencijo treba razlagati ob upoštevanju mednarodnega prava, kadar je to mogoče. Vendar pa naloga sodišča ni bila preverjanje skladnosti z mednarodnimi instrumenti, temveč s konvencijo.
Ob tem sodišče ugotavlja, da se je sankcioniranje ribičev zaradi nezakonitega prehoda meje in nezakonitega ribolova v hrvaških vodah začelo šele leta 2017.
Tega leta je Slovenija uveljavila odločitev arbitražnega sodišča o meji, ki je Hrvaška ne priznava.
Sodišče ugotavlja, da je Slovenija leta 2017 začela izvajati arbitražno razsodbo in začela kaznovati hrvaške ribiče zaradi nezakonitega prehoda meje in nezakonitega ribolova, zaradi česar so hrvaški organi opustili dotedanjo prakso toleriranja dejanj slovenskih ribičev v spornih vodah in začeli izdajati tudi kazenske opomine.
Odločitev so sprejeli: predsednik senata Arnfinn Bårdsen iz Norveške in sodniki Pauliine Koskelo iz Finske, Frédéric Krenc iz Belgije, Diana Sârcu iz Moldavije, Lorraine Schembri Orland z Malte in Saadet Yüksel iz Turčije, ad hoc sodnica iz Hrvaške je bila Elizabeta Ivičević Karas, registrar pa Hasan Bakırcı.
Trije reprezentativni primeri
Na sodišče so slovenski ribiči in eno podjetje vložili skupno 451 pritožb. Sodišče je pritožbe treh ribičev – Reneja Chellerija, Roberta Radoloviča in Jana Viranta – določilo kot reprezentativne primere, odločitev v njihovem primeru pa vpliva tudi na druge. Ribiči so pritožbo na ESČP vložili jeseni 2022, potem ko so izčrpali vse pravne možnosti na Hrvaškem, vključno z njihovim ustavnim sodiščem.
Sodišče naj bi ugotovilo, ali Hrvaška krši 7. člen evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, po katerem posameznik ne more biti kaznovan, če za to ne obstaja zakonske podlage.
Hrvaška ne priznava arbitražne razsodbe, s katero je bila leta 2017 določena meja na morju med Slovenijo in Hrvaško, in tudi nima ustreznega zakona o državni meji na morju, na podlagi katerega bi izdajala kazni ribičem.
Na ESČP medtem teče tudi postopek, ki so ga proti Sloveniji sprožili hrvaški ribiči in po navedbah sodišča vložili več kot 800 pritožb. Hrvaški ribiči kazni za ribolov v Piranskem zalivu prejemajo od slovenskih organov. Hrvaški ribiči so tožbo sprožili kasneje kot slovenski, kdaj bo strasbourško sodišče v zvezi z njo sprejelo odločitev, pa ni znano.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje