Menu Item
V ogromni, več kot 10-centimetrski toči, ki je poleti 2019 padla v vaseh ob Kolpi, je skupina slovenskih znanstvenikov našla vlakna mikroplastike. Gre za sploh prvi opis mikroplastike v toči na svetu. Vzroki za nastanek nenavadno velike toče, ki je vse pogostejši pojav v zadnjih letih, še niso natančno pojasnjeni. To je vodilo slovensko ekipo, ki je ugotovila ne le tega, da nam plastika "pada z neba", ampak tudi, da so prav mikroplastični delci in druge vrste onesnaženja lahko razlog za točo takih razsežnosti.
Junija 2019 je jugovzhodno Slovenijo zajelo neurje s točo, ki je povzročilo veliko škode. V Poljanski dolini ob Kolpi in Beli krajini je bila toča debela tudi več kot deset centimetrov (na fotografiji spodaj). Nadpovprečno velike krogle toče so razbijale avtomobile, prikolice v kampih, strehe in stavbe. Skupina slovenskih znanstvenikov pa je v ogromnih kosih ledu, ki so padli z neba, našla raziskovalni izziv.
Točo, ki je v premeru merila od 7 do celo 13 centimetrov, je po neurju Kristjan Kapš skupaj z drugimi domačini iz vasi Prelesje nabral na travnikih, enega od analiziranih kosov toče pa celo v dnevni sobi, kamor je padla. Točo, ki so jo najprej shranili v zamrzovalnih skrinjah, so pozneje prenesli v laboratorije ljubljanske biotehniške fakultete in inštituta za vode. “Tam smo jo najprej površinsko očistili in sterilizirali,” postopek raziskave opisuje dr. Manca Kovač Viršek z inštituta za vode. “Velikost toče nam je omogočila, da smo jo stopili po slojih, kot bi olupili čebulo plast za plastjo. Takšne analize ne bi mogli opraviti na toči običajne velikosti, ki je okoli petkrat manjša.”
V toči našli delce oblačil
Z analizami, ki so jih izvedli na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu, so v toči prepoznali delce živega in neživega izvora, med njimi bakterije, glive, alge (diatomeje) in pesek. Našli pa so tudi okoli pol milimetra dolga vlakna iz celuloze in lignina (snovi iz lesnih delov rastlin) ter mikroplastična vlakna. To je v znanosti prvi opis mikroplastike v toči sploh. “Našli smo vlakno iz polietilen teraftalata, ki mu sicer rečemo poliester. Vir tega mikroplastičnega vlakna bi tako lahko bila oblačila,” pojasnjuje dr. Matejka Podlogar z Instituta Jožef Stefan. “Našli pa smo tudi delec etilen-vinil acetata. Težko rečemo, kaj je njegov izvor, saj je to material, ki se zelo široko uporablja, med drugim za športne pripomočke,” pravi.
Avtorji članka poudarjajo, da so bila tudi nekatera vlakna iz celuloze, ki so jih odkrili v toči, pobarvana z barvili, ki jih uporabljamo v tekstilni industriji. Tudi “živa” odkritja v toči so presenetljiva, pravijo znanstveniki. Analizo bakterij v toči so izvedli v laboratorijih podjetja Omega. “Presenetila nas je izjemna raznovrstnost bakterij v vzorcih toče. Habitati bakterij, ki smo jih identificirali, so predvsem jezera, morje, površje zemlje in rastlinski materiali. Med njimi pa so bile tudi vrste bakterij, ki sintetizirajo proteine, ki vplivajo na tvorbo ledu,” razlaga dr. Matej Butala z biotehniške fakultete ljubljanske univerze.
Tudi mikroplastika vzrok za ogromno točo
Vzroki za nastanek nenavadno velike toče, ki je vse pogostejši pojav v zadnjih letih, še niso natančno pojasnjeni. Slovenskim znanstvenikom je ta redki vremenski pojav omogočil tudi vpogled v dogajanje v nevihtnem oblaku. Analiza je med drugim pokazala, da se število vlaken veča proti notranjosti, jedru toče, več peska pa je bilo v zunanjih slojih toče.
Pa so torej mikroplastična vlakna in drugi delci lahko tudi vzrok za veliko točo? “Naša raziskava nakazuje, da te sintetične delce veter zanese tudi osem kilometrov nad površje Zemlje,” pravijo znanstveniki. “Nekateri delci v zraku, v specifičnih pogojih, delujejo kot nukleacijska jedra, okrog katerih se formira led in s tem zraste toča. Glede na količino vlaken in peska, identificiranega v različnih slojih toče, predvidevamo, da so imeli ti vpliv na nastanek velike toče.”
Članek je objavljen v znanstveni reviji Science of The Total Environment na tej povezavi.
In kako mikroplastika pride v zrak? “Mikroplastika kroži med zemljo, zrakom in vodo. Manjši kot so delci, lažje vstopijo v proces kroženja,” opisuje Kovač Viršek. “Najpogosteje v zraku najdemo vlaknasto mikroplastiko, katere vir so sintetična oblačila. To najlažje opazimo v hišnem prahu. Sicer pa sta pomembna vira mikroplastike v zraku cestni promet in kmetijska dejavnost. V cestnem prahu je mogoče najti mikroplastične delce, katerih vir so avtomobilske pnevmatike in zavore ter cestne oznake.”
Članek slovenskih avtorjev je pomembna podlaga za nadaljnje raziskave. Nakazuje namreč, da lahko mikroplastično onesnaženje in sploh onesnaženje ozračja s trdnimi delci pomembno pripomore k podnebnim spremembam, tudi k pojavu ekstremnih dogodkov, kakršna je izjemno velika toča. Znanstveniki upajo, da bodo njihove ugotovitve spodbudile nove študije nastanka toče, da bi pojav velike toče analizirali tudi na drugih koncih sveta in tako osvetlili, ali človek s svojimi dejavnostmi, ki vodijo do povečanih koncentracij naravnih in sintetičnih nano- in mikrovlaken, vpliva na vse pogostejši pojav uničujočih neurij s točo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje