Menu Item
Po razkritju N1, da je kratka anonimka konec leta 2021 sprožila eno najbolj obsežnih preiskav bančnih računov v Sloveniji, in kot kažejo dokazi N1, najbrž tudi eno največjih zlorab državne institucije pri nas, se je za Večer odzval tudi medijski strokovnjak in profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede dr. Marko Milosavljević. "To je v drugih državah EU težko predstavljivo," pravi.
Le eno tipkano stran in četrt je bila dolga anonimka, ki je leta 2021 sprožila eno najbolj obsežnih preiskav bančnih računov pri nas. V času tretje Janševe vlade je urad za preprečevanje pranja denarja pod vodstvom Damjana Žuglja v manj kot treh tednih namreč poslal 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov 107 fizičnih oseb in podjetij.
Kot poročamo na N1, so bili le nekaj mesecev pred volitvami na Žugljevem seznamu za pregled vsi računi, ki jih ima v Sloveniji solastnik skupine United, del katere je tudi N1, Dragan Šolak, pregledali so bančne račune nekaterih članov Šolakove ožje in širše družine, pa račune vseh njegovih podjetij v Sloveniji in še osebne bančne račune vseh odgovornih fizičnih oseb v teh podjetjih.
Pregledali so tudi račune odgovornih oseb v vseh firmah, ki jih je od leta 2007 kupoval Telemach, račune sedanjega in še treh bivših direktorjev Telemacha ter drugih nosilcev pomembnih poslovnih funkcij v tem telekomunikacijskem podjetju.
Prečesali so račune pravnih in fizičnih oseb, povezanih s Šolakovim blejskim golf igriščem … Pregledali pa so tudi osebni bančni račun Branka Čakarmiša iz Pro Plusa, ki ima v lasti Pop TV in Kanal A.
Anonimke so nezanesljiv mehanizem
“Brskanje urada po računih temelji na kratki anonimki, ki pa očitno ne dokazuje ničesar (ovadbo, ki sta jo na podlagi informacij z bančnih računov vložila Žugelj in tedanji namestnik direktorja Fursa, član SDS, Simon Starček, ter jo poslala tedanji direktorici NPU Petri Grah Lazar, ki je ta položaj zasedla v času Janševe vlade, je namreč tožilstvo marca letos zavrglo; op.a.). Kot kaže, je šlo zgolj za izpolnjevanje formalnega pogoja, da je urad pridobil izpiske bančnih računov. V Sloveniji se anonimke pogosto ustvarja po potrebi in veljajo za nezanesljiv mehanizem. Večinoma so izmišljene in imajo namen diskreditacije določenih posameznikov,” izpostavlja Milosavljević in opozarja, da je stopnja zlorab pri anonimkah visoka, zato se jih slovenski novinarji pri svojem delu poslužujejo le redko, “še posebej previdno in odgovorno pa bi morali z njimi ravnati v krogih tožilstva, policije, sodstva in drugih državnih organov.”
Milosavljević meni, da so take sporne metode, ki služijo diskreditaciji medijskih lastnikov, direktorjev, urednikov in novinarjev, praksa nedemokratičnih držav.
“Pomanjkanje dokazov in indicev za brskanje po bančnih računih kaže, da je šlo za politično motivirano aktivnost z mednarodnim ozadjem, saj je bil očitno slovenski urad za preprečevanje pranja denarja izkoriščen za trgovanje s prijateljskim režimom Janeza Janše v Srbiji. To je v resnici najbolj srhljivo. Kot kaže, v igri niso bili samo interesi slovenske politične stranke in takratnega premierja, ampak so bili slovenski državni organi glede na dosedanje informacije zlorabljeni za namene tuje politike in tuje vlade. To je v drugih državah EU težko predstavljivo,” je še za Večer povedal Milosavljević.
S tem Milosavljević misli na poročanje portala Necenzurirano, da naj bi se srbski predsednik Aleksandar Vučić in tedanji slovenski premier Janša dogovorila, da bosta pred srbskimi in slovenskimi volitvami, ki so lani sovpadle (v Srbiji so bile 3. aprila, pri nas pa 24. aprila) s pomočjo uradov za preprečevanje pranja denarja v obeh državah pridobila potencialno vroče informacije o svojih nasprotnikih in si jih izmenjala. Janšo naj bi zanimal Robert Golob oziroma balkanske transakcije Gen-I, Vučića pa morebitni slovenski bančni računi in transakcije vodje srbske opozicije Draga Đilasa, predvsem pa poslovneža Dragana Šolaka, za katerega se ve, da že dolgo posluje tudi v Sloveniji, in ki je za Vučića že leta “državni sovražnik številka ena”. Janez Janša je to za N1 komentiral kot absurdna namigovanja, ki preusmerjajo pozornost na politično polje.
Da je bila praksa Damjana Žuglja v času tretje Janševe vlade skrajno neobičajna, je za N1 povedal Klaudijo Stroligo, prvi direktor slovenskega urada za preprečevanje pranja denarja. Dejal je namreč: “Za tako obsežno preiskavo urada, ki bi šla tako daleč, sploh pa na podlagi anonimke, nisem slišal še nikoli.”
Po njegovem mnenju bi moral urad za za preprečevanje pranja denarja k anonimki pristopiti zelo previdno: “Ne poznam niti enega dobro delujočega urada na svetu, ki bi na podlagi z ničemer podkrepljene anonimke začel z vsesplošnim in množičnim zbiranjem podatkov, ne da bi poprej na manjšem vzorcu skušal preveriti, ali katerakoli od navedb v anonimki drži. Ta in nekatere druge, javnosti že znane okoliščine v zvezi z delovanjem urada v času vodenja gospoda Žuglja, kažejo na to, da bi lahko tudi v tem primeru prišlo do zlorabe pooblastil urada za nezakonite namene.”
Stroligo opozarja tudi na to, da Žugelj kot direktor urada za preprečevanje pranja denarja ovadbe sploh ne bi smel podpisati in da je s tem kršil zakon o preprečevanju pranja denarja. “V nasprotju z zakonom o preprečevanju pranja denarja je, da je urad v tej zadevi podal kazensko ovadbo in to skupaj s še drugim državnim organom, namesto da bi svoje ugotovitve sam posredoval policiji na edini dovoljeni način. To pa je z obvestilom o sumljivih transakcijah (če gre za sum pranja denarja) ali z informacijo (če gre za sum drugih kaznivih dejanj),” pravi.
Kako je Žugelj sprožil eno najbolj obsežnih in daleč največjih preiskav v zgodovini slovenskega urada za preprečevanje pranja denarja, in ali je pri tem kršil zakon, zlorabil svoj položaj in pomembno državno institucijo, ki jo je vodil, pa zdaj preiskujeta tudi policija in tožilstvo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje