Menu Item
Na ljubljanski urgenci te dni beležijo povečan naval bolnikov, zaradi česar morajo ti na obravnavo čakati več ur. Velik pritisk čutijo tudi na mariborski urgenci, kjer nekateri bolniki posteljo na oddelku dobijo skoraj dan po prihodu. Marsikateri bolnik se je na urgenco odpravil tudi zato, ker nima svojega osebnega zdravnika. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pa ob tem pravi, da so izredne razmere zanalašč ustvarile interesne skupine v zdravstvu.
Obremenjena je tako internistična prva pomoč UKC Ljubljana kot služba nujne medicinske pomoči ZD Ljubljana. Slednji povečane obremenitve pripisujejo tudi pomanjkanju družinskih zdravnikov, zaradi česar bolniki pomoč iščejo na urgenci. Stanje je kritično tudi v mariborskem urgentnem centru, kjer bolniki zaradi pomanjkanja bolnišničnih postelj nanje čakajo dlje.
Mnogi so ob tem namigovali na to, da je slovenski zdravstveni sistem tik pred zlomom, kar pa minister za zdravje Danijel Bešič Loredan zavrača. Kot je povedal v Odmevih na TV Slovenija, so izredne razmere “zanalašč ustvarile interesne skupine, ker je prav v takih razmerah najlažje kritizirati.”
Kot je dodal, smo priča razmeram, ki so podobne tudi drugod po Evropi. “Bolj ko napovedujemo reformo zdravstvenega sistema, bolj se oglašata levi in desni pol ter interesne skupine, ki pritiskajo, da vse ostane, tako kot je,” je bil kritičen zdravstveni minister.
Ob tem se je dotaknil tudi načrtovane prenove mreže nujne medicinske pomoči, ki je v javnosti naletela na kritike. “Vprašanje, ki se postavlja, je ali smo prišli do točke, da tudi primarno raven odvzamemo in spravimo na nacionalno raven,” je dejal Bešič Loredan na TV Slovenija. Kot je še dodal, urgentni center v Ljubljani ni nikoli zaživel, urgentni centri drugod po Sloveniji pa so neurejeni, nepovezani in delujejo po svojih principih.
“Pacientom, ki v teh dneh po več ur čakajo na urgencah se kot minister lahko le opravičim, da je stanje tako, čeprav za to nisem kriv,” je dejal zdravstveni minister. Ob tem pa je dodal še, da na ministrstvu razmišljajo o sistemskem nadzoru urgentnih centrov v UKC Ljubljana in Maribor. “Po dveh mesecih bomo na podlagi podatkov videli, kje smo, in lahko ukrepamo,” je dejal minister.
Večji pritisk na urgentno službo tudi zaradi velikega števila ljudi brez osebnega zdravnika
Velik naval bolnikov v zadnjih dneh zaznavajo v dveh največjih slovenskih urgentnih centrih. Na internistični prvi pomoči Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana takšne gneče ne pomnijo. V sredo dopoldne je na obravnavo denimo čakalo še 20 bolnikov, ki so na obravnavo prišli med nočjo. Poudarjajo, da je internistična prva pomoč le del ljubljanske urgence, kjer obravnavajo najtežje bolnike – preteklo nedeljo je bilo takih kar 300.
Vsak dan v zadnjem času sicer obravnavajo okoli 100 bolnikov, največ ponoči in zaradi zdravstvenih težav zaradi gripe, respiratornega sincicijskega virusa (RSV) ali covida-19, ki so dodatno poslabšali stanje kroničnih bolnikov, v največ primerih pljučnih in srčnih. “Čeprav mnogi izmed njih potrebujejo hospitalizacijo, je težava tudi to, kam jih namestiti, saj ne morejo na navadne oddelke,” poudarjajo. Na infekcijski kliniki UKC so zato odprli dodatne kapacitete, ki so se takoj zapolnile.
Povečane obremenitve beležijo tudi v splošni nujni medicinski pomoči (SNMP) Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana, ki deluje v prostorih urgence UKC. Od prejšnjega petka do nedelje so denimo samo v ambulanti SNMP brez vštetih terenskih posredovanj obravnavali 825 bolnikov, kar je 55 odstotkov več kot v enakem obdobju pred letom dni, ko so obravnavali 532 bolnikov.
“Ocenjujemo, da je večji pritisk na urgentno službo tudi zaradi vse večjega števila oseb, ki nima svojega osebnega zdravnika,” so dejali in dodali, da bolniki brez osebnih zdravnikov pridejo na urgenco tudi zaradi nenujnih zadev. Da je prav zaradi nenujnih bolnikov na ljubljanski urgenci kot ob letalski nesreči, smo danes že pisali v članku, ki ga lahko preberete tukaj.
S podobnimi težavami se spopadajo tudi v urgentnem centru Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Kot je povedal zdravnik Andrej Hohnec, so bolniki na mariborski urgenci obravnavani v predpisanih časovnih okvirjih, je pa zelo dolgo čakanja na proste bolnišnične postelje. Ob tem je navedel primer bolnika, ki je na urgenco prišel minulo noč in je bil na oddelek zaradi pomanjkanja postelj najverjetneje sprejet šele danes popoldne.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje