Zakon o obnovi: državno poroštvo v višini 100 odstotkov glavnice kredita

Vlada je na dopisni seji sprejela predlog zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev. Kaj prinaša sprejeti zakon? Podrobnosti sprejetega zakona sta predstavila minister za finance Klemen Boštjančič ter državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Jože Novak.

Besedilo predloga zakona, ki smo ga včeraj pridobili na N1, se od tistega, ki ga je vlada obravnavala konec oktobra in nato poslala socialnim partnerjem in občinam, bistveno ne razlikuje, nekatere spremembe pa vseeno so.

Kot smo ugotovili, zakon med drugim opredeljuje področje postopkov za razlastitev, ureja pa tudi razbremenitve in pospešitve birokratskih postopkov na področju investicijske dokumentacije in krajšanja tožbenih postopkov v primeru integralnih gradbenih dovoljenj.

Podrobnosti danes sprejetega zakona sta predstavila minister za finance Klemen Boštjančič ter državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Jože Novak.

Gre za približno 150 členov, ki obsegajo široko področje in naslavljajo pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, gradnjo, urejanje voda, kmetijstvo, varstvo okolja, vodno infrastrukturo, administrativne postopke, javno naročanje, varovanje kulturne dediščine, javno finančne prihodke in oprostitve dajatev, razvoj ter javne objave podatkov o prejemnikih javnih sredstev, pa tudi področje zdravja in socialnih zadev, je dejal Boštjančič.

Pomoč prebivalstvu: Poroštvo v višini 100 odstotkov glavnice kredita

Ko gre za pomoč prebivalcem, zakon vpeljuje poroštveno shemo za fizične osebe, ki je namenjena obnovi poškodovanih objektov in financiranju gradnje nadomestnih objektov. Shema je osredotočena na stanovanjske nepremičnine, v katerih so imeli oškodovanci prijavljeno stalno prebivališče in so v objektih dejansko bivali pred naravno nesrečo. Poroštvo je v višini 100 odstotkov glavnice kredita, ki je omejena na 100 tisoč evrov. Obrestne mere bodo subvencionirane v polni višini obrestne mere, krediti pa morajo biti zavarovani s hipoteko ali zavarovalno polico, je pojasnil minister. V osnutku zakonskega predloga s konca oktobra je bil obseg poroštev predviden v višini 200 milijonov evrov.

Zakon naslavlja tudi brezplačno odsvojitev občinskih nepremičnin v last Stanovanjskemu skladu RS in je namenjen zagotavljanju dodatnih nepremičnin skladu za namen gradnje in obnove neprofitnih najemnih stanovanj.

Pri pomoči gospodarstvo je po besedah ministra predvidena poroštvena shema za kredite s subvencijo pogodbene obrestne mere za gospodarske subjekte, pri čemer gre za kombinacijo garancije in subvencije obrestne mere v višini 30 odstotkov. Finančni instrument je zanimiv tako za komercialne banke kot kreditojemalce, za državo pa ima manjši vpliv na javne finance, saj gre za potencialno obveznost, pri kateri bo finančna posledica nastala ob morebitnem odpoklicu garancije.

Bankam država s poroštvom krije del poslovnega tveganja, kreditojemalcem pa subvencionira del obresti. V osnutku zakonskega predloga se je omenjalo obseg poroštev v višini pol milijarde evrov, s poroštveno shemo naj bi upravljala SID banka.

Ukrep spodbud investicij v gospodarstvu

Upravičenci so podjetja, ki so utrpela neposredno škodo ob poplavah in plazovih. Vlogo je možno oddati najkasneje do konca leta 2024, je dejal minister Boštjančič. Sredstva se bodo dodelila po postopku, kot je določen z zakonom o spodbujanju investicij.

Pri tem ukrepu je omogočeno tudi, da prejemnik spodbude del dejavnosti opravlja v dodatno zgrajenem objektu, ne da bi bila potrebna zamenjava zemljišča v občini.

Nadomestne in nadomestitvene gradnje

Ukrepi so namenjeni predvsem poenostavitvi postopkov umeščanja. Na območjih, ki niso ogrožena, se določa možnost nadomestne gradnje na isti lokaciji.

“Če je treba objekt samo nekoliko prestaviti, se predvideva samo odstop od zakona o urejanju prostora,” je dejal minister. Če gre za objekt, ki se namesto prvotnega gradi na drugi lokaciji, je to nadomestitveni objekt.

V primeru nadomestne ali nadomestitvene gradnje se komunalni prispevek v obsegu nadomeščenega objekta za novo in obstoječo komunalno opremo ne plača. Stroški izvedbe priključkov pa se bodo financirali iz sredstev, namenjenih za odpravo naravnih nesreč.

Kakšna bo pomoč kmetijstvu?

Na področju kmetijstva, varstva okolja in vodne infrastrukture je predvidena obnova gozdnih cest, gradnja zadrževalnikov za namakanje kmetijskih zemljišč, gradnja nadomestitvenih kmetijskih objektov in kmetij, obnova in gradnja vodne infrastrukture, prednostna obravnava vlog prizadetih pri Eko skladu ter dostop do podatkov iz sistema Ajda o zagotavljanju in določanju višine škode.

Za kmetijstvo je predvideno tudi jamstvo države za predplačila iz programa za razvoj podeželja za obdobje 2014 – 2020.

KLEMEN bostjancic — Foto: zajem zaslona/VLADA RS

Predvidene tudi administrativne razbremenitve

Zakon predvidena tudi poseg v administrativne postopke z administrativno razbremenitvijo in pospešitvijo priprave investicijske dokumentacije za obnovo železniške infrastrukture in posege v varovalnem pasu javne ceste, določa se tudi krajšanje tožbenih rokov v kompleksnih zadevah, kot so integralna gradbena dovoljenja. Predvidevajo se tudi posamezne oprostitve, kot je prenehanje plačila dajatve za odjavljeno vozilo, ki je bilo zasuto ob poplavah.

Pri javnih naročilih gradenj se omogoča oddaja ločenih sklopov, namenjenih obnovi in razvoju na prizadetih območjih. Naročniki bodo lahko ob določenih omejitvah posamezne sklope del oddali brez upoštevanja postopkov po zakonu o javnem naročanju. Posamezen ločen sklop ne sme presegati vrednosti enega milijona evrov. Vsi izločeni sklopu celovitega javnega naročila pa skupaj ne smejo presegati 20 odstotkov ocenjene vrednosti celotnega javnega naročila gradnje. Zakon določa tudi prednostno obravnavo zahtevkov za revizijo javnih naročil, namenjenih obnovi in razvoju na prizadetih območjih.

Predvideni dodatni viri za financiranje obnove so v gospodarstvu povzročili veliko nezadovoljstva. Boštjančič je spomnil, da zakonski predlog kot dodatne vire predvideva začasni petletni davek na bilančno vsoto bank v višini 0,2 odstotka (ob zgornji omejitvi 30 odstotkov dobička iz rednega poslovanja), del dobička in bilančnega dobička Slovenskega državnega holdinga ter petletno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke na 22 odstotkov (za obnovo bi se sicer uporabljala le razlika med prihodki po 19-odstotni stopnji in izplenom od začasno zvišane stopnje).

Namenski viri za financiranje obnove se bodo zbirali na posebnem proračunskem skladu, ločeno od ostalih proračunskih sredstev. Poleg prilivov od omenjenih dodatnih virov se bodo nanj stekali proračunsko financiranje, podprto tudi z evropskimi sredstvi, in prejemki od donacij ter solidarnostnih sobot.

Iz proračuna že izplačanih 420 milijonov evrov

Glede porabe sredstev je Boštjančič zagotovil, da bo poleg nadzora nad porabo sredstev omogočena tudi velika preglednost, saj se ureja proaktivna javna objava podatkov o porabljenih in pridobljenih sredstvih, tudi o donacijah, če bodo donatorji za to dali soglasje.

Do sredine novembra je bilo po ministrovih besedah iz proračuna že izplačanih 420 milijonov evrov javnih sredstev, javnost pa lahko informacije o prejemnikih sredstev že zdaj vidi na spletnih straneh ministrstva za finance. Podatki se bodo osveževali enkrat tedensko, seznami bodo v prihodnje še bolj podrobni, izboljšan bo tudi grafični prikaz, je napovedal.

Severni del tretje razvojne osi prednostni projekt države

Predlog zakona posega tudi na področje razvoja. Severni del tretje razvojne osi opredeljuje kot razvojni in prednostni cestni infrastrukturni projekt države, predvidena je zagotovitev sredstev za sofinanciranje gradnje javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture ter gradnje visoko zmogljivih mobilnih omrežij 5G na prizadetih območjih.