Vlada je na današnji seji obravnavala predlog zakona o obnovi, razprava je bila sicer kasneje prekinjena in se bo nadaljevala na jutrišnji dopisni seji. Besedilo predloga zakona, ki smo ga pridobili na N1, se od tistega, ki ga je vlada obravnavala konec oktobra in ga nato poslala socialnim partnerjem in občinam, bistveno ne razlikuje, nekatere spremembe pa vseeno so. Zakon med drugim opredeljuje področje postopkov za razlastitev, ureja pa tudi razbremenitve in pospešitve birokratskih postopkov na področju investicijske dokumentacije in krajšanja tožbenih postopkov v primeru integralnih gradbenih dovoljenj.
Čeprav je bila obravnava zakona o obnovi (ZOPN) na dnevnem redu seje vlade, so razpravo o zakonu kasneje prekinili, nadaljevali pa jo bodo predvidoma jutri v okviru dopisne seje. Kot je pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič, so opravili obsežno debato o samem zakonu, ob tem pa so ugotovili, da je nekaj stvari še nejasnih.
“Potrjevanje zakona v okviru vlade smo zato prestavili predvidoma za en dan. Pričakujem, da bomo jutri na dopisni seji zakon potrdili. Zdi se mi smiselno, da si vzamemo 24 ur časa in stvari razčistimo,” je dejal Boštjančič in dodal, da se nejasnosti niso pojavile pri vsebinskih vprašanjih.
Vlada je sredi novembra z novelo interventnega zakona za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov opredelila pogoje za odstranitve ogroženih objektov, ki jim zaradi avgustovskih poplav ali plazov grozi porušitev. Novela interventnega zakona je predvidela tudi možnost razlastitev v javnem interesu, a so to možnost z vložitvijo in potrditvijo koalicijskega amandmaja kasneje črtali, saj jo bo urejal zakon o obnovi.
V predlogu zakona o obnovi so postopki razlastitev opredeljeni in se nanašajo na člene interventnega popolavnega zakona, ki določajo pogoje za odstranitev ogroženih objektov. Kot smo ob sprejemu interventnega zakona pisali, ti členi določajo, da bo treba nekatere objekte odstraniti zaradi velike poplavne ogroženosti, erozije, plazov in s tem povezane visoke nevarnosti porušitve ali hudega poškodovanja objektov, ki bi lahko imele škodljive in nevarne posledice za življenje in zdravje ljudi.
Te objekte bo na podlagi strokovnega mnenja, ki ga bo izdelala tehnična pisarna, določila vladna služba za obnovo po poplavah in plazovih. Seznam teh objektov je bil pripravljen do 17. novembra. Ko bo vladna služba za obnovo pripravila osnutek sklepa za odstranitev teh objektov, bo ta najmanj 15 dni tudi javno objavljen, nato bo vlada omenjeni sklep tudi potrdila.
Področje razlastitev in postopkov razlastitve je sicer podrobno urejeno v zakonu o urejanju prostora, v katerem pa bo zaradi zakona o obnovi prišlo do nekaterih sprememb.
Zakon o obnovi o postopku razlastitve zdaj pravi, da se lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičninah, na katerih so predvideni objekti za odstranitev, v javno korist odvzame po postopku razlastitve. Če državi v skladu z zakonom o urejanju prostora v 30 dneh po vročitvi ustrezne ponudbe ni uspelo skleniti pogodbe namesto razlastitev, sme vložiti zahtevo za razlastitev, s čimer se začne razlastitveni postopek.
Razlastitveni postopki za ogrožene objekte se štejejo kot nujni postopki. Po vročitvi odločbe o razlastitvi bo država v roku šestih mesecev prevzela posest na razlaščeni nepremičnini, pritožba zoper odločbo o razlastitvi pa ne zadrži prenosa lastninske pravice. Država bo tako morala pri notarju položiti varščino v višini ene polovice ocenjene škode, varščina pa se bo vračunala v odškodnino za razlaščeno nepremičnino. Če jo bo varščina presegla, se ta v presežnem delu vrne razlastitvenemu upravičencu. Zakon predvideva tudi, da upravni organ, ki vodi razlastitveni postopek, ne sme izdati razlastitvene odločbe, preden mu s strani države ni predloženo dokazilo o položitvi odškodnine in varščine.
Kot pogoj za izplačilo razlastitvenemu zavezancu ali drugi upravičeni osebi mora biti določena predložitev sporazuma o odškodnini ali pravnomočne odločbe o razlastitvi in dokazilo, da razlastitveni zavezanec razlaščene nepremičnine nima več v posesti.
Če lastnik nepremičnine z objektom za odstranitev zavrne ponudbo, s katero mu država nudi nadomestilo v naravi in zavrne ponudbo za odkup, pripravljeno na podlagi ocenjene vrednosti nepremičnine ter ocenjenih nadomestil za škodo in drugih stroškov, mu država lahko ponudi nadomestitveni objekt, če ga za ta namen gradi na drugi lokaciji.
V pogodbi namesto razlastitve, v kateri se lastniku nepremičnine, ki se bo odstranila, ponudi nadomestitveni objekt, bo naveden rok, do kdaj bo država zgradila nadomestitveni objekt in ga predala v last in posest. V pogodbi mora biti tudi določena obveznost države, da lastniku in osebam, ki živijo skupaj z njim, do predaje nadomestitvenega objekta plačuje tržno najemnino za objekt, v katerem bodo začasno nameščeni.
V primeru, da odklonijo tudi začasno namestitev, se to v pogodbi izrecno določi in doda tudi, da v objektu za odstranitev bivajo na lastno odgovornost in v primeru nastanka škode nimajo odškodninskega zahtevka proti državi.
Kakšna je vrednost nepremičnin z objekti za odstranitev, se bo določilo na podlagi stanja nepremičnine na dan 31. julija 2023.
Kaj so nadomestitveni objekti in nadomestne gradnje?
Med začasnimi ukrepi na področju urejanja prostora zakon o obnovi predvideva nadomestitvene objekte, nadomestne gradnje in načrtovanje območij nadomestitvenih objektov in območij odstranjenih objektov.
Nadomestitveni objekt je objekt, ki bo zgrajen na drugi lokaciji namesto obstoječega objekta, ki je po določilih interventnega zakona predviden za odstranitev. Nadomestna gradnja pa je tista gradnja, s katero se namesto objekta, ki je bil poškodovan ali uničen, zgradi nov objekt, ki od obstoječega objekta ne odstopa več kot 10 metrov na lego obstoječega objekta, ob tem pa se njegova namembnost ne sme spremeniti. Zakon prav tako predvideva, da je odstranitev obstoječega objekta pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja za nadomestno gradnjo.
Gradnja nadomestitvenih stavb bo potekala na obstoječih stavbnih zemljiščih, v poselitvenih območjih, ki niso poplavno ogrožena in se ne načrtujejo na območjih, ogroženih zaradi zemeljskih plazov, erozije ali zaradi poplav, ne glede na stopnjo njihove poplavne ogroženosti.
Če bo zaradi gradnje nadomestitvenih objektov treba spremeniti nov občinski prostorski izvedbeni akt ali spremembe in dopolnitve obstoječega prostorskega akta, se v tem prostorskem aktu na območjih, ki jih opredeljuje interventni zakon, določi izvedbena regulacija prostora, ki je sprejemljiva glede na ogroženost zaradi poplav, erozije ter plazov.
Hitrejši postopki za pridobitev gradbenih dovoljenj
Mnenjedajalci (na primer zavod za varstvo narave, zavod za varstvo kulturne dediščine, direkcija za vode, zavod za gozdove …) morajo podati mnenje k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja zaradi odprave posledic poplav in plazov v 30 dneh od prejema popolne zahteve.
Rok za vložitev tožbe zoper integralno gradbeno dovoljenje, izdano za gradnjo državne infrastrukture na razvojnih projektih, se zaradi zagotavljanja obnove in razvoja na območjih, ki so jih prizadele poplave in plazovi, skrajša iz 30 na 15 dni. Rok za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja za razvojne in prednostne cestno-infrastrukturne projekte pa je tri mesece od vložitve popolne zahteve.
Predlaga se tudi izjemno podaljšanje veljavnosti gradbenih dovoljenj na prizadetih območij in vseh gradbenih dovoljenj, katerih investitor je država.
V primeru nadomestne gradnje na prizadetem območju in nadomestitvenega objekta se komunalni prispevek ne plača.
Tretja razvojna os kot prednostni razvojni projekt
Zakon o obnovi tretjo razvojno os na odseku od priključka Šentrupert do priključka Prevalje na avtocesti A1 Šentilj-Koper določa kot razvojni in prednostni infrastrukturni projekt.
Kot so zapisali v obrazložitvi, je realizacija tega projekta nujna, kar se je v času poplav, ko je bila Koroška praktično odrezana od sveta zaradi uničene ali poškodovane infrastrukture, še posebej izkazalo. Poudarili so, da bo 3. razvojna os cestna povezava, ki bo odporna na podnebne spremembe.
Da bi se aktivnosti na 3. razvojni osi – sever pospešile, s tem zakonom skrajšujejo roke v postopku izdaje gradbenih ali integralnih gradbenih dovoljenj. Zakon tako predlaga rešitve procesne narave na področju gradbenega zakona (GZ-1), s katerimi je mogoče skrajšati predpisane postopke na največ 15 dni.
Ob predstavitvi zakona o obnovi vodjem parlamentarnih strank je prvak opozicije Janez Janša izpostavil, da vključevanje tretje razvojne osi v zakon o obnovi ni smiselna, saj da vsi vemo, “da je tretja razvojna os prioriteta”. Medtem je predsednik NSi Matej Tonin uvrstitev severnega dela 3. razvojne osi v zakon pozdravil in predlagal, da bi podobno storili še za južni del osi proti Beli krajini. Vodja poslancev SD Jani Prednik, sicer Korošec, pa je – kot Tonin – zadovoljen, da je tretja razvojna os v zakon uvrščena kot prioritetna.
Dodatno financiranje psihosocialne pomoči
Za programe duševnega zdravja in nudenja psihosocialne pomoči zakon izvajalcem zagotavlja dodatna sredstva za stroške dela, in sicer največ do višine 15 odstotkov pogodbene vrednosti programa, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje. Ta denar bo namenjen za nudenje psihosocialne pomoči ranljivim skupinam, ki se soočajo s posledicami poplav in plazov. Denar lahko porabijo v največ dvanajstih mesecih od aktivacije Državnega načrta zaščite in reševanja ob poplavah, torej do 4. avgusta prihodnje leto.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!