Minister Novak s hrvaško kolegico o skupnem urejanju Mure, Sotle in Kolpe

Kot je pojasnil Novak, sta se s hrvaško kolegico dotaknila skupnih projektov, ki so že predmet sodelovanja strokovnih skupin obeh ministrstev, ob tem pa se zbrani dogovorili za nadaljevanje dela tudi na ravni komisije.

Med drugim bosta obe strani pripravili prioritetne projekte, povezane z obmejnim področjem, še v letošnjem letu pa se bodo znova sestali. "Vse v želji, da izboljšamo stanje in življenje ljudi na obmejnem območju," je slovenski minister dejal v izjavi za medije po sestanku.

S področja urejanja voda sta s hrvaško kolegico med drugim govorila o načrtih za ureditev zadrževalnika na Obrežju oz. Bregani, skupnem urejanju Mure, Sotle in Kolpe, pa tudi drugih rek, kot sta Drava in Sava.

Glede Mure je Novak Vučković seznanil, da država Dravskim elektrarnam odvzema koncesijo, tako da na Muri hidroelektrarn ne bo. Na reki Dravi po njegovih besedah ostajajo obstoječe hidroelektrarne, na Savi pa so v načrtu še Hidroelektrarna (HE) Mokrice in hidroelektrarne v srednjem delu reke. Projekt HE Mokric je usklajen s Hrvaško, trenutno pa je v fazi, ko že tretjič poteka presoja glede prevlade javnega interesa energetike nad varstvom narave. Postopek je že "kar globoko v teku in pričakujem, da bo v večji meri zaključen še tekom letošnjega leta", je povedal.

Glede reke Kolpe so se dogovorili, da bo vsaka država na svoji strani poskrbela, da bodo pritoki delovali tako, kot morajo. Govorili so tudi o tem, kako izboljšati jezove na reki, kjer so poškodovani, in kako odstranjevati občasne naplavine.

Vučković je spomnila, da je bilo delo komisije za vodno gospodarstvo med državama vzpostavljeno že pred skoraj dvema desetletjema, pri čemer se ji zdi smiselno in dobro, da se nadaljuje. Posebej koristno bi po njenih besedah bilo, če bi jim uspelo izpeljati proces usklajevanja sistematičnega spremljanja stanja na zavarovanih območjih narave.

"Slovenija in Hrvaška sta si namreč v tem zelo podobni, saj imata skoraj štirideset odstotkov zavarovanih območij. To je naš ponos, vendar je treba izvajati tudi konkretne ukrepe ter zagotoviti sožitje narave in človeka. Strateški projekt, osredotočen na ljudi, na hitrost postopkov in pospešitev ocenjevanj, bi zagotovo prinesel obojestransko korist," je dejala.

V zvezi s tem so danes govorili tudi o možnosti vzpostavitve konkretnega sodelovanja med ustanovami, ki skrbijo za zavarovano območje na obeh straneh reke Kolpe. "Verjamem, da se nam bo do konca leta uspelo dogovoriti tudi za konkretno sodelovanje na tem področju," je povedala.