Minister o dolgotrajni oskrbi: Prve odločbe bi lahko dobili konec poletja

Po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevcazakon o dolgotrajni oskrbi počasi vstopa v veljavo, do konca leta 2026 pa se bo izvajal v celoti.
Ena pomembnejših novosti so vstopne točke, ki bodo delovale v okviru centrov za socialno delo. Po besedah ministra vseh 16 vstopnih točk sicer že delujejo od začetka leta, prvi večji mejnik pa bodo doživele 1. junija, ko v veljavo prihajajo nove pravice.

Takrat bodo namreč zaposleni na terenu ocenjevali, v kolikšni meri so posamezniki upravičeni do dolgotrajne oskrbe. Skozi pogovor bodo ugotavljali, kakšno je njihovo zdravje, v kolikšni meri so samostojni, ali potrebujejo pomoč pri gibanju, oskrbi, opravljanju gospodinjskih del ...

Ta trenutek je po besedah ministra na vstopnih točkah zaposlenih 84 ljudi, ki so opravili teoretično izobraževanje, zdaj pa se usposabljajo še praktično. "Tako bodo 1. julija sposobni ocenjevati na terenu," zagotavlja. Do takrat bo na vstopnih točkah zaposlenih 128 ljudi.

Minister Maljevac meni, da bodo lahko vstopne točke do konca leta obdelale vsaj 11.000 vlog. Opozarja, da bi lahko postopek na začetku "trajal malce dlje", zato poziva k potrpežljivosti. "Govorimo o novem sistemu. Verjamem, da bodo tisti, ki bodo vlogo oddali na začetku, odločbo dobili do konca poletja."

Maljevac ocenjuje, da bodo uporabniki sicer na odločbo čakali v povprečju en mesec.

Okoli 80 odstotkov občin je pripravljenih

Od 1. januarja za tiste upravičence do dolgotrajne oskrbe, ki potrebujejo največ pomoči, že velja pravica do oskrbovalca družinskega člana. Trenutno po besedah Maljevca to pravico koristi 1.360 ljudi, številka pa se vsak mesec poveča za 100.
Novela zakona o dolgotrajni oskrbi, ki gre kmalu v obravnavo, bo omogočila, da bodo oskrbovalci družinskega člana lahko postali tudi upokojenci. Ti bodo prejeli 1,2 minimalne plače, dopust in še 40 odstotkov pokojnine, kar bo pomembno olajšalo življenje številnim, ki že danes skrbijo za svoje bližnje, pojasnjujejo na ministrstvu za solidarno prihodnost.

1. julija se bo začela izvajati še pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, kar pomeni, da bodo enak obseg storitev kot v domovih prejeli v domačem okolju. Med te storitve spada pomoč pri vsakodnevnih opravilih in zdravstvena nega, pa tudi dodatne storitve, kot je fizioterapija ali delovna terapija.

Tu bodo po besedah Maljevca pomembno vlogo odigrale občine, ki bodo morale vzpostaviti mrežo izvajalcev. "Ta trenutek ima več kot 80 odstotkov občin izbranega izvajalca ali pa so pogovori v zaključni fazi," pravi minister.

To v absolutnih številkah pomeni, da je 118 občin že izbralo izvajalca dolgotrajne oskrbe, 32 jih je v zaključni fazi dogovarjanja. Brez izvajalca je še 28 občin, ostale pa so v internih postopkih izbire. Cilj ministrstva je, da se vsi postopki zaključijo do konca aprila.

Ta teden je bil po besedah ministra objavljen razpis za e-oskrbo, po novem pa bodo lahko ljudje na številko 114, ki je bila do zdaj namenjena za vprašanja o predlanskih poplavah, poklicali tudi zaradi vprašanj o dolgotrajni oskrbi.

Septembra prihajajo nove cene oskrbnin. Kakšne bodo?

Z novim zakonom se bodo v domovih za starejše spremenile tudi oskrbnine. Po besedah Maljevca se le te trenutno gibljejo od 800 do 1800 evrov, po novem pa bodo oskrbovanci plačevali zgolj za hotelski del – torej hrano in posteljo.
"Po vseh naših izračunih bodo cene v vseh domovih pod zajamčeno pokojnino, torej pod 740 evrov. To je cena, ki jo bo oseba plačala iz žepa, da bo lahko bivala v domu," je povedal Maljevac. Ob tem je dodal, da si ministrstvo prizadeva, da bo takšna cena veljala tudi za koncesionarje.

"Točne cene oskrbnin bodo znane septembra, vsako leto pa se bodo usklajevale," je dejal. Oskrbovalci, ki so že v domovih za starejše, bodo prevedeni v sistem dolgotrajne oskrbe. To po ministrovih besedah pomeni, da se jim bo decembrska položnica znižala glede na prispevek za dolgotrajno oskrbo.

Minister: "Brez prispevka dolgotrajne oskrbe ni"

Maljevac je spomnil, da je sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi pogoj Evropske komisije za prejemanje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. "To je vlada naredila, tudi z zagotovljenim financiranjem, ki je predpogoj, da se sistem izvaja," je ponovil Maljevac. "Če ni urejenega financiranja za dolgotrajno oskrbo, dolgotrajne oskrbe na terenu ni," je dejal.
Zakon o dolgotrajni oskrbi določa, da bodo delavci, delodajalci in upokojenci s 1. julijem začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo.

Zaposleni in delodajalci bodo plačevali odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, bodo plačevali dva odstotka bruto plače.

A delodajalci se sprašujejo, ali je višina prispevka za dolgotrajno oskrbo določena pravilno, zato so predlagali, da bi njegovo pobiranje zamaknili.

A Maljevac je jasen: "Brez prispevka dolgotrajne oskrbe ni. Govorimo o novem stebru socialne države, ki ga na novo postavljamo. Pravice, ki jih zakon prinaša do zdaj, niso obstajale, za to pa potrebujemo denar," je dejal. Po njegovih besedah je nov sistem finančno vzdržen.

"Verjetno si nihče izmed nas ne želi, da bi za nove pravice moral plačevati izključno ali samo iz žepa," je dejal minister. Hkrati je dodal, da bodo naslednji teden z delodajalci nadaljevali pogovore na Ekonomsko-socialnem svetu.