Minister Boštjan Poklukar je umaknil oznako tajnosti s poročila o nadzoru nad delom Centra za varovanje in zaščito (CVZ) pri Generalni policijski upravi. Za nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil notranji nadzor, je s prstom pokazal na svojo predhodnico Tatjano Bobnar in nekdanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava. A kaj je skoraj dve leti na tem področju počelo sedanje vodstvo policije in notranjega ministrstva?
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je zaradi velikega interesa javnosti danes umaknil oznake tajnosti s poročila o nadzoru nad delom Centra za varovanje in zaščito (CVZ) pri Generalni policijski upravi. V zadnjih tednih namreč močno odmevajo hude obtožbe, ki jih je na račun tega centra izrekla tožilka specializiranega državnega tožilstva Mateja Gončin.
Po njenih navedbah naj bi vodstvo Centra za varovanje in zaščito prek posameznih varnostnikov nepooblaščeno zbiralo zasebne podatke o njej pa tudi o predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič. Gončin, ki je sicer tožilka v kazenski zadevi proti članom slovenske celice Kavaškega klana, se je zaradi nezaupanja v delo policije varnostnikom po lastnih navedbah odpovedala.
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v pogovoru v oddaji Politično s Tanjo Gobec na Televiziji Slovenija pred dvema tednoma dejal, da je nad enoto v CVZ že pred meseci odredil izredni nadzor. Ob tem je dodal, da je ta nadzor končan, ugotovljenih pa je bilo kar nekaj nepravilnosti in napak. Več ni želel razkriti, saj da poročilo nadzora nosi oznako tajnosti. Zdaj so oznako tajnosti torej umaknili.
Gončin se je po objavi našega članka obrnila na ministra
Po informacijah N1 je nadzorna skupina ugotovila, da so bili določeni očitki na račun CVZ upravičeni, nekatere očitke, tako na račun vodstva CVZ kot na račun posameznih policistov in ogrožene varovane osebe, pa je ovrgla. “S spremembami notranje organiziranosti CVZ, menjavo vodij, imenovanimi delovnimi skupinami in izvedenimi nadzori se težave niso odpravile, kvečjemu so se kopičile in se v letu 2024 prek ogrožene varovane osebe tudi izpostavile v medijih,” je navedeno v poročilu.
Nadzor je izpostavil tudi “zaskrbljujoče razmerje” med varnostniki in varovano osebo, ki da je od vodstva CVZ terjalo upravičeno ukrepanje. Kot je znano, je vodstvo CVZ zamenjalo varnostnike, ki so v preteklosti varovali tožilko, Gončin pa je nato na novo ekipo varnostnikov izrekla vrsto obtožb in se varovanju tudi odrekla.
Tožilka Gončin se je po objavi našega članka že obrnila na ministra Poklukarja. Pozvala ga je, da ji nemudoma pošlje poročilo nadzora, in zahtevala, da ji, če naše poročanje drži, pojasni, kaj v konkretnem primeru vsebinsko predstavlja “zaskrbljujoče razmerje” med varnostniki in varovano osebo. “Slednja, zaenkrat domnevna trditev (dokler ne dobim poročila), bo namreč v nadaljevanju predmet kazenske ovadbe in odškodninske tožbe,” je v dopisu ministru Poklukarju zapisala Gončin.
Jušić zanikal navedbe tožilke
Generalni direktor policije Senad Jušić je v petkovi izjavi za medije obtožbe tožilke Gončin zanikal. Poudaril je, da o varovanju ogroženih oseb ne odloča posameznik, saj da ima policija sistem, s katerim vrednoti varovanje, proces varovanja pa da ni samovoljen. “Odločitev temelji na podatkih o dejstvih in okoliščinah, ki so znani v trenutku ocenjevanja,” je pojasnil.
Prav tako je zavrnil navedbe tožilke, da naj bi vodstvo CVZ enemu od varnostnikov naročilo, naj jo spremlja in nadzira. Kot je poudaril, gre v tem primeru za enega od najbolj izkušenih varnostnikov, navedbe tožilke pa je označil za njegovo diskreditacijo.
V odgovorih na novinarska vprašanja je Jušić v petek povedal, da se je z državno tožilko “verjetno” sestal trikrat. Ob tem je poudaril, da so sestanki potekali v prostorih policije ali državnega tožilstva. “Sestanki so bili zelo korektni, v povezavi z zagotavljanjem njene varnosti. Ostalih stvari ne morem komentirati, saj moram biti uradno seznanjen z očitki.”
Zavrnil je trditve državne tožilke, da naj bi ji na sestanku kazal zaupne dokumente v zvezi s postopkom, ki ga je tožilstvo takrat vodilo proti nekdanjemu začasnemu generalnemu direktorju policije Boštjanu Lindavu. “To so njene izjave. Jaz odločno zavračam te trditve. S pristojnimi organi bomo ugotovili, kaj se je dogajalo.”
Na novinarsko vprašanje, ali pravi, da tožilka laže, pa je dejal: “Ne pravim, da tožilka laže. Pravim, da se bodo te okoliščine razčistile pred pristojnimi organi.” Odločno je zavrnil tudi trditve državne tožilke, da jo je povabil na večerjo.
Poklukar: Prejšnje vodstvo je pustilo to, kar spremljamo danes
Notranji minister Poklukar je na današnji novinarski konferenci poudaril, da je po pritožbah nad varovanjem državne tožilke Gončin takoj ukrepal: odredil je izredni nadzor na delom CVZ, v petek pa je izdal obvezne usmeritve generalnemu direktorju policije za celostno reorganizacijo centra. “V tem času, odkar sem drugič minister za notranje zadeve, sem preko direktorata za policijo in druge varnostne naloge dal več usmeritev in obveznih navodil,” je dejal Poklukar.
Poudaril je, da kot varovana oseba tudi sam zelo dobro ve, kako poteka varovanje. “Žal pa je prejšnje vodstvo na tem področju dela policije pustilo to, kar danes spremljamo. Več kot očitno je, da se moja predhodnica ministrica (Tatjana Bobnar, op. a.) in predhodnik generalnega direktorja policije (Boštjan Lindav, op. a.) s to enoto policije nista ukvarjala in nič spreminjala. Vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Jušić je sprejel določene kadrovske in procesne poteze za izboljšanje samih razmer v CVZ. Verjel sem, da se bodo zadeve z manjšimi posegi uredile, pa se žal niso. Zaključeni izredni nadzor je pokazal nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki jih je generalni direktor policije na podlagi mojih usmeritev in obveznih navodil takoj začel tudi odpravljati. Glede na zadnje obtožbe pa sem presodil, da ta enota policije potrebuje temeljito spremembo in odredil njeno celostno reorganizacijo,” je povedal minister Poklukar.
Dodal je, da je generalno državno tožilko Katarino Bergant prosil, da v okviru svojih pooblastil stori vse, da Specializirano državno tožilstvo – oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili – morebitna kazniva dejanja čim prej razišče. “Ob vseh medijskih pritiskih ugotavljam, da postaja sistem žrtev posameznikov, ki res mislijo, da se svet vrti samo okoli njih. Poudarjam, da policija dela dobro, da gre za velik sistem in v interesu vseh je, da se zadeva in očitki, ki so bili izrečeni v javnosti, raziščejo. Vse bomo naredili, da se stanje, ki smo ga prevzeli od predhodnikov, izboljša in se zaupanje v delo CVZ v celoti povrne,” je izpostavil Poklukar.
Kakšne so ugotovitve izrednega nadzora CVZ?
Generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge Darijo Levačić je povzel ugotovitve izrednega nadzora nad CVZ, ki je potekal od marca do aprila letos, zaključno poročilo pa je bilo izdelano avgusta. Kot je poudaril, je nadzorna skupina analizirala obsežno dokumentacijo in opravila več kot 30 razgovorov.
Po besedah Levačića je nadzorna skupina ugotovila, da bo moral CVZ okrepiti tako preventivne kot operativne ukrepe za varovanje ogroženih oseb, zaradi specifike teh nalog pa bo potrebna vključitev dodatnih policijskih enot. “Poleg teh ukrepov je nujno, da se med varovano osebo in policijo vzpostavi odnos zaupanja in korektnega sodelovanja. Pretirana servilnost policistov ali njihova osebna navezanost na varovano osebo škoduje strokovnemu opravljanju nalog,” je navedel Levačić.
In dodal, da takšen odnos ne le zmanjšuje strokovnost, temveč tudi povečuje tveganje za zlorabo. “Pri tem je treba poudariti, da so kakršenkoli pritiski ali zahteve varovanih oseb, ki nimajo zakonske ali strokovne podlage, povsem nesprejemljivi,” je povedal generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge.
Izpostavil je še, da se varovanje ne izvaja zgolj na podlagi subjektivne ocene ogrožene osebe, saj to vodi v neupravičeno uporabo policijskih resursov. “Varovane osebe morajo prevzeti odgovornost za samozaščitno ravnanje in spoštovati ukrepe, ki jih je policija določila za zagotavljanje njihove varnosti,” je dodal.
Več sogovornikov je med pogovori z nadzorno skupino po navedbah Levačića opozorilo na težavo, da varovane osebe pogosto ne želijo, da policisti poročajo o njihovih aktivnostih, zato policisti najpogosteje ne poročajo celovito, temveč le o nastopu in zaključku službe, kar pa predstavlja tveganje.
“Glede varovanja državne tožilke je nadzorna skupina ugotovila, da so bili za zamenjavo skupine varnostnikov, ki jo je varovala, tehtni razlogi. Ugotovljene so bile strokovne napake – nepravilnosti v zvezi z obravnavo dogodka s sumljivim vozilom, zlorabe delovnega časa in službenega vozila, prelaganje odgovornosti in izvajanje policijskih nalog brez vednosti neposrednih vodij ter samovoljno izvajanje ukrepov,” je poudaril Levačić.
“Nadzor potrjuje, da CVZ ni imun na odklonska ravnanja”
“Nadzor potrjuje, da CVZ ni imun na odklonska ravnanja. Gre za individualne kršitve delovnopravne zakonodaje: za uživanje alkohola in vožnje pod vplivom alkohola med delovnim časom, neupravičeno uporabo službenih vozil ter nepravilno obračunavanje delovnih ur in dodatkov. To vse zahteva proaktiven in poostren nadzor. Ugotovljeni so bili tudi primeri odtekanja informaciji iz CVZ. Zaskrbljujoče je, da je varovana državna tožilka v zelo kratkem času prejela določene informacije, ki jih uslužbenci policije ne bi smeli posredovati,” je še navedel Levačić. Ob tem je dodal, da so pritožbe nad zaposlenimi v CVZ sicer zelo redke, v zadnjih štirih letih so bile zgolj tri, vendar pa te še dodatno poudarjajo potrebo po izboljšanju nadzora in odgovornosti.
Poklukar je na današnji novinarski konferenci še poudaril, da sam svojim varnostnikom zaupa in da verjame, da varnostniki CVZ pri večini varovanih oseb uživajo zaupanje. “Na CVZ ni vse narobe, kar pa je, je treba spremeniti,” je poudaril. Ob tem pa je soglašal s kritikami, ki jih je na račun CVZ izrekel premier Robert Golob. Poklukar je še ponovil, da z ministrskega mesta ne namerava odstopiti ter da bo na očitke na svoj račun odgovoril ob obravnavi interpelacije v državnem zboru.
Tudi Jušić je ponovno poudaril, da policistke in policisti CVZ “odlično opravljajo svoje delo” in da vanje zaupa. “Mečejo pa partikularni interesi posameznikov slabo luč na to enoto,” je dejal. Ob tem je izpostavil preteklo pričakovanje, da bodo stanje na CVZ uredili “na mehek način”, a niso uspeli.
“Ko pa pri vprašanju ogroženih oseb pridemo na nivo javnega diskurza, je to nevarno. Nevarno je za vse varovane osebe, za varnostnike, ki varujejo varovane osebe, za ogrožene osebe in za varnostnike, ki varujejo ogrožene osebe,” je opozoril Jušić. Ob tem pa je izpostavil, da se med varovanjem ni zgodil noben incident, ki bi ogrozil varovanje ogrožene osebe.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje