Menu Item"Odločno zavračam te trditve." S temi besedami se je generalni direktor policije Senad Jušić odzval na očitke državne tožilke, da ji je na sestanku kazal zaupne dokumente v zvezi s postopkom, ki ga je tožilstvo takrat vodilo proti nekdanjemu začasnemu generalnemu direktorju policije Boštjanu Lindavu. Zanikal je tudi njene navedbe, da naj bi vodstvo Centra za varovanje in zaščito (CVZ) enemu od varnostnikov naročilo, naj jo spremlja in nadzira.
Iz dneva v dan se vrstijo nove obtožbe o domnevnih nepravilnostih na policiji. Vodstvo Centra za varovanje in zaščito (CVZ) Generalne policijske uprave (GPU) naj bi po poročanju Tarče na Televiziji Slovenija prek posameznih varnostnikov nepooblaščeno zbiralo zasebne podatke o državni tožilki Mateji Gončin. Ta se je zaradi nezaupanja v delo policije varnostnikom po lastnih navedbah odpovedala.
Generalni direktor policije Senad Jušić je v izjavi za medije navedbe tožilke Gončin zanikal. Po njegovih besedah varovanje “ni bilo nikoli prekinjeno”. Prav tako je zanikal, da o varovanju ogroženih oseb odloča posameznik, saj da ima policija sistem, s katerim vrednoti varovanje, proces varovanja pa da ni samovoljen. “Odločitev temelji na podatkih o dejstvih in okoliščinah, ki so znani v trenutku ocenjevanja,” je pojasnil.
Prav tako je zavrnil navedbe tožilke, da naj bi vodstvo CVZ enemu od varnostnikov naročilo, naj jo spremlja in nadzira. Kot je poudaril, gre v tem primeru za enega od najbolj izkušenih varnostnikov, navedbe tožilke pa je označil za njegovo diskreditacijo.
V odgovorih na novinarska vprašanja je Jušić povedal, da se je z državno tožilko “verjetno” sestal trikrat. Ob tem je jasno poudaril, da so sestanki potekali v prostorih policije ali državnega tožilstva. “Sestanki so bili zelo korektni, v povezavi z zagotavljanjem njene varnosti. Ostalih stvari ne morem komentirati, saj moram biti uradno seznanjen z očitki.”
Zavrnil je trditve državne tožilke, da naj bi ji na sestanku kazal zaupne dokumente v zvezi s postopkom, ki ga je tožilstvo takrat vodilo proti nekdanjemu začasnemu generalnemu direktorju policije Boštjanu Lindavu. “To so njene izjave. Jaz odločno zavračam te trditve. S pristojnimi organi bomo ugotovili, kaj se je dogajalo.” Na novinarsko vprašanje, ali pravi, da tožilka laže, pa je dejal: “Ne pravim, da tožilka laže. Pravim, da se bodo te okoliščine razčistile pred pristojnimi organi.” Odločno je zavrnil tudi trditve državne tožilke, da jo je povabil na večerjo.
Kot poroča POP TV, bo tožilka zoper državo vložila odškodninsko tožbo.
Že lani začeli notranji nadzor
Potrdil je, da so na policiji že 23. oktobra lani začeli notranji nadzor zaradi domnevnih odklonskih ravnanj CVZ GPU. Zaradi “nenehnih novih prijav” preiskava traja dlje od pričakovanj. Delne ugotovitve so že opisali tudi v vmesnem poročilu, objavljenem 24. marca letos. Postopke je z nadzorom preverilo tudi ministrstvo za notranje zadeve, a je vsebina tajna.
“V zvezi s tem pa vendarle lahko rečemo, da smo zaznali določena odklonska ravnanja in strokovne napake, zato je vodstvo CVZ GPU izvedlo zamenjavo varnostnikov pri ogroženi osebi. Ugotovljene napake so bile takšne, da so bile spremembe nujne,” je dejal.
V odgovorih na novinarska vprašanja je Jušić pojasnil, da poleg notranjevarnostnega postopka potekajo tudi postopki pred pristojnimi organi. Podrobnejših vsebinskih utemeljitev glede omenjenih zaznanih odklonov zato ni mogel podati. Je pa nekatere izjave, ki so se pojavile včeraj, označil za neresnične. “Neresnice so se nanašale na to, koliko in kaj je narobe na CVZ, kako je z ocenjevanjem ogroženosti, da je to prepuščeno posameznikom. To ne drži.”
CVZ GPU je po njegovih besedah že v mnogih primerih dokazal strokovnost in profesionalnost pri izvedbi varovanja. “Kot generalni direktor policije z vso odgovornostjo trdim, da gre za policistke in policiste, ki profesionalno, predano in odgovorno opravljajo svoje delo,” je dejal.
Jušić poteze notranjega ministra Boštjana Poklukarja, ki je danes izdal usmeritve za celovito reorganizacijo CVZ GPU, ne vidi kot nezaupnice. Po Jušićevih besedah, ki je prejem usmeritev potrdil, s tem odpirajo zakon o organiziranosti in delu v policiji. “Ne gre za to, da bi uslužbenci CVZ slabo opravljali delo, preprosto so se časi spremenili in je treba iskati določene izboljšave in optimizacije, na področju opravljanja dela, na področju počitkov. Ne nazadnje je bil o tem izveden tudi inšpekcijski nadzor. V tem smislu bodo šli tudi organizacijski ukrepi,” je dejal.
“Neprimerno je, da o varovanju oseb razpravljajo vsi, ki imajo vsaj malo časa”
Slovenija je varna država, kar policija dnevno zagotavlja s svojim delom, je zatrdil Jušić. Kot poudarja, policija zagotavlja celovito varovanje oseb in zaščito objektov, in dodaja, da so aktivnosti CVZ GPU namenjene varovanju najbolj izpostavljenih oseb pred vsemi oblikami groženj.
“Ravno zato javna razprava o varovanju konkretne osebe ne ogroža le njene varnosti, ampak ogroža varnost drugih oseb, katerih varovanje izvaja slovenska policija. Neprimerno je tudi, da o varovanju oseb v javnosti razpravljajo vsi, ki imajo vsaj malo časa. Čeprav za to nimajo ustreznega znanja, ne poznajo dela policije, njihove interpretacije pa temeljijo na pavšalnih ocenah ter celo delnih in pavšalnih informacijah,” je bil oster.
Policija in državno tožilstvo po besedah šefa policije dobro sodelujeta ter “vodita odprt in spoštljiv dialog”. “Poudarjam, da si v policiji prizadevamo za zakonitost opravljenih nalog in pooblastil zaradi zagotavljanja varnosti posameznikom in skupnostim, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitve pravne države,” je v izjavi dejal Jušić.
Nadzore po Jušićevih besedah upoštevajo kot del ukrepov “za zmanjšanje odklonskih ravnanj”. Policija je, kot dodaja, eden najbolj nadzorovanih organov, saj večino izsledkov posredujejo tudi zunanjim nadzornikom – državnemu tožilstvu, informacijskemu pooblaščencu, Komisiji za preprečevanje korupcije, Varuhu človekovih pravic, ministrstvu za notranje zadeve in drugim.
“Poudariti moram, da se zavedamo pomena obveščanja javnosti o ukrepih, ki jih izvaja policija, žal pa ne moremo vedno razkriti podatkov, ki so tako pomembni, da bi z njihovim razkritjem lahko ogrozili življenje in varnost ogroženih oseb ter policistov, ki izvajajo ukrepe za njihovo varnost,” je dejal in dodal, da jih pri razkrivanju podrobnosti dodatno omejujejo pooblastila drugih organov, ki ista ravnanja preverijo v svojih postopkih, kot na primer posebni oddelek specializiranega državnega tožilstva.
Premier naj bi o razmerah na CVZ opozarjal že Bobnar in Lindava
O domnevno nezakoniti uporabi prikritih preiskovalnih ukrepov pri varovanju tožilke so v četrtek ponovno razpravljali na seji parlamentarne komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (Knovs). Člani komisije so pridobili tudi pismo enega od policistov, ki je bil del ekipe varovanja tožilke, njegovo pričanje pa je po besedah predsednika Knovsa Janeza Žaklja (NSi) za CVZ oziroma policijo zelo obremenjujoče.
Premier Robert Golob je danes poudaril, da je na razmere v centru opozarjal že nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in bivšega vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava. Ta pravi, da se premier z njim o tem problemu ni nikoli pogovarjal in spominja, da sta že poldrugo leto na čelu ministrstva in policije Boštjan Poklukar in Senad Jušić. Jušić premierjevih besed sicer ne vidi kot nezaupnice.
Na policiji so že v četrtek zanikali, da bi njihovi policisti zbirali podatke zaradi poročanja vodstvu CVZ GPU ali vodstvu policije. Prav tako so zavrnili, da bi izvajali prikrite preiskovalne ukrepe.
Več o domnevnih nepravilnostih dela policije si preberite v članku Premier Golob za domnevno slabo delo CVZ krivi Bobnar in Lindava.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje