Minister potegnil ročno zavoro: kdo v javnem sektorju ne bo mogel dodatno dvigniti plač

Ena od dogovorjenih rešitev plačne reforme, s katero so se vladni predstavniki pohvalili vsakič, ko so stopili pred javnost, je možnost določitve višjega plačnega razreda - do največ pet oziroma v določenih primerih tudi do deset plačnih razredov od izhodiščnega plačnega razreda oziroma naziva - bodisi ob novi zaposlitvi v javnem sektorju, bodisi ob premestitvi ali sklenitvi pogodbe o zaposlitvi na drugo delovno mesto pri istem ali drugem delodajalcu znotraj javnega sektorja. S tem so, kot so pojasnjevali v vladi, ne le odprli vrata nagrajevanju zaposlenih, ki izstopajo, s čimer naj bi ustavili odliv kadra, temveč bi tako lahko tudi privabili manjkajoči kader v javni sektor. Minister za finance Klemen Boštjančič zdaj to možnost ustavlja. V dopisu, poslanim pred drugim, novembrskim obrokom dviga plač javnim uslužbencem zaradi plačne reforme in decembrskimi napredovanji tistih, ki izpolnjujejo pogoje, je predlagateljem finančnih načrtov in občinam zapisal, naj se te možnosti ne poslužujejo, če za to nimajo denarja v finančnem načrtu.

Boštjančič: "To bi bilo nedopustno in nezakonito!"

22. člen zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju določa, v katerih primerih je mogoče javnemu uslužbencu bodisi ob zaposlitvi bodisi ob premestitvi ali sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto pri istem ali drugem delodajalcu v javnem sektorju določiti višji plačni razred od izhodiščnega na delovnem mestu ali v nazivu, ki ga bo zasedel. O tem, za koliko višje od izhodišča bo uvrščen posameznik (v določenih primerih je mogoče napredovati do pet plačnih razredov, v določenih do deset, pri čemer mora delavec izkazovati določeno število let delovne dobe na primerljivih delovnih mestih v gospodarstvu oziroma ima posebna znanja in kompetence, ki so potrebni za zasedbo določenega mesta), odloča predstojnik. Zelo pomembna sta še dva pogoja; delodajalec mora imeti v finančnem načrtu za to zagotovljena sredstva, pri čemer mora s predlogom soglašati bodisi vlada, pristojni minister, župan, predsednik Vrhovnega sodišča, generalni državni tožilec, upravni odbor univerze ali pa v primeru RTV Slovenija svet zavoda.

Iz besedila izhaja, da se je minister odločil potegniti ročno zavoro, ker so ob pregledu predlogov za izdajo soglasij ugotovili, da nekateri predlagatelji "v letnem načrtu v okviru stroškov dela" niso imeli zagotovljenih sredstev v zadostni višini. "V takih primerih, ko navedeni pogoj ni izpolnjen, vlada ne more podati soglasja," je navedeno v dopisu.

"Podaja soglasij in prevzem dodatne obveznosti določitve plačnega razreda, ki je višji od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta ali naziva, brez zagotovljenih sredstev je nedopusten in nezakonit," je zapisal minister. In dodal, da je uporaba možnosti določitve plačnega razreda, ki je višji od izhodiščnega, zgolj možnost in ne predstavlja za delodajalca obveznosti, niti ne daje javnim uslužbencem pravice, da jo zahtevajo.

Kvota: Deset odstotkov izbrancev

Z zakonom je določeno, da število javnih uslužbencev, ki v posameznem letu lahko na ta način pridobijo dodatne plačne razrede, ne sme presegati deset odstotkov zaposlenih v posamezni plačni podskupini in skupaj ne desetih odstotkov zaposlenih pri posameznem proračunskem uporabniku. Od teh, ki bodo uvrščeni višje, je lahko največ trideset odstotkov novo zaposlenih.

Omenjeni dopis je eden od razlogov, zakaj sta vodji obeh sindikalnih pogajalskih skupin, Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek, na Boštjančiča, ki je tudi vodja vladne pogajalske skupine, naslovila dopis, v katerem zahtevata sklic pogajalske skupine v začetku prihodnjega meseca.

Kot sta zapisala v zahtevi, ki smo jo pridobili neuradno, omenjeno Boštjančičevo ravnanje, kot tudi še nekaj ravnanj vladne strani v okviru delovne skupine za spremljanje izvajanja novega plačnega sistema pod vodstvom generalnega direktorja direktorata za javni sektor, Petra Pogačarja, v sindikatih razumejo kot "enostransko vladno prekinitev dela delovne skupine."

Vlada bi zmanjševala prihranke za delovno uspešnost

Enostransko, tako iz sindikalnega dopisa, je vladna stran sklenila, da se usklajevanje navodila o določanju prihrankov za namen izplačevanja delovne uspešnosti, ne bo nadaljevalo. To je pomembna materija, saj bo z letom 2026 združena redna delovna uspešnost in uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, zaradi česar po plačnih stebrih tudi potekajo pogajanja o določanju kriterijev za izplačilo slednje.

Ob tem je mogoče delovno uspešnost izplačati le, če za to obstajajo prihranki, in sicer iz nezasedenih delovnih mest in dolgotrajnih odsotnosti, kot sta bolniška in porodniški dopust. Težava naj bi, po naših informacijah, nastala pri različnem pogledu na izračun prihrankov, pri čemer je z zakonom določeno, da mora biti polovica prihrankov izplačana za delovno uspešnost. Vlada naj bi v nasprotju z dosedanjo prakso, med zasedena delovna mesta želela šteti tudi študentsko delo in podjemne pogodbe, s čimer se sindikati ne strinjajo, saj bi to bistveno zmanjšalo znesek prihrankov, s tem pa bi se tudi zmanjšal znesek, ki bi ga lahko izplačali za delovno uspešnost. Posledično naj bi vladna stran odstopila od izdaje navodila.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Ozadje odkritij slavne slovenske znanstvenice