Menu Item
Zunanja ministrica Tanja Fajon je v nagovoru na posvetu slovenskih diplomatov spregovorila o najbolj perečih temah, ki zaznamujejo svetovno politično dogajanje, in o prioritetah slovenske zunanje politike. Kot prvo prioriteto naše države v prihajajočih mesecih je izpostavila slovensko kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN). Diplomate je nagovoril tudi premier Robert Golob in izpostavil, da bo Slovenija z znanjem in pogumom, ki da ji ga v tem mandatu vlade ne manjka, uspela uresničiti pomembne cilje.
Na Brdu pri Kranju se je začel dvodnevni posvet slovenske diplomacije. Gre že za 26. posvet, ki pa je prvi, odkar je vodenje slovenske diplomacije prevzela Tanja Fajon. Osrednje teme posveta bodo spremembe slovenske zunanjepolitične strategije, vloga Slovenije v Evropski uniji in svetu ter krepitev gospodarske, javne, znanstvene in kulturne diplomacije.
Ministrica Fajon je uvodni nagovor začela z “žalostno ugotovitvijo”, da globalni trendi ne rišejo optimistične slike prihodnosti. “Bolj pripovedujejo zgodbo o vse večji razdrobljenosti in delitvah na svetovnem prizorišču; povečani konkurenci med svetovnimi silami. Vse to razkraja učinkovitost multilateralnega sistema, ki obravnava globalne izzive, kot sta na primer revščina in podnebne spremembe,” je poudarila. Po besedah Tanje Fajon se svetovne regije vse bolj oddaljujejo, vlogo mednarodnih organizacij nadomeščajo neformalna okolja, Varnostni svet Združenih narodov je v bistvu blokiran, prav tako Organizacija za varnost in sodelovanje (OVSE) v Evropi. “V mednarodni politiki so dobo globalizacije počasi zamenjale deglobalizacija in protekcionistične težnje,” je izpostavila zunanja ministrica.
Vojna v Ukrajini, potenciali Afrike in podnebne spremembe, ki drsijo z dnevnega reda
Ministrica Fajon se je osredotočila na najbolj pereče tematike, ki danes pretresajo politični parket mednarodne skupnosti. Želja Slovenije je po njenih besedah enaka želji Ukrajincev – da bi mir čimprej zavladal. Pogojev zanj, tako ministrica, za zdaj ni, bo pa Slovenija takrat, ko bodo vzpostavljeni pogoji za “začetek iskrenega dialoga”, podprla premierje in trajni mir. Ko bo ta vzpostavljen, pa bo “najbolj pomembno, da – poleg obnove Ukrajine – vzpostavimo dialog z Rusijo in s tem preprečimo nastanek hladne vojne v Evropi”.
Ne glede na dogajanje v Ukrajini je že dalj časa jasno, tako Fajon, “da se težišče svetovne politike očitno pomika proti Aziji”. Ta celina bo namreč do leta 2040 predstavljala približno polovico svetovnega BDP.
Kontinent, ki sicer po besedah ministrice Fajon “potrebuje več pozornosti Zahoda”, pa je Afrika. Eden od vzrokov je rast prebivalstva in vse več migracij, drugi pa je energetski potencial te celine (nafta, plin, sončna in geotermalna energija). Afrika ima, kot je še dejala Fajon, “potencial nadomestiti Kitajsko tudi kot vir ključnih mineralov – boksita, kobalta, bakra, litija in niklja, ki so vitalnega pomena za industrijo”.
Vodja slovenske diplomacije je spregovorila tudi o podnebnih spremembah, ki da so v času vojne v Ukrajini nekoliko zdrsnile z dnevnega reda Evropske unije, pri čemer pa mora boj proti njim postati “absolutna prioriteta mednarodne skupnosti, brez izjem”. Prav tako je omenila vse večji pomen vode, ki je vedno bolj razumljena skozi prizmo varnosti, ter kibernetske napade, ki “predstavljajo izziv za samo bistvo demokracije in naše druge temeljne vrednote”.
Prioritete slovenske zunanje politike
Kot prvo prioriteto naše države v prihajajočih mesecih je ministrica Fajon izpostavila slovensko kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta ZN. Če bo Sloveniji uspelo s to kandidaturo, ji bodo po ministričinih besedah odprta mnoga vrata v svetovnih prestolnicah.
Preberite še: Slovenija proti Belorusiji: zakaj bi bilo dobro, da Sloveniji uspe
Izpostavila je tudi zavezanost k sodelovanju z vsemi sosednjimi državami. “Z vsemi sosednjimi državami si želimo rešiti vsa odprta vprašanja, kar pa ni vedno lahko in hitro,” je poudarila.
.@tfajon na 26. posvetu slovenske diplomacije: "Vaše delo je pomembno in želim si, da bi tudi širša javnost bolje razumela, zakaj je diplomacija pomembna. K temu lahko največ prispevamo sami – s kakovostnim delom, z nenehnim premišljevanjem in izboljševanjem našega sistema". pic.twitter.com/VWEt1v9ZHt
— MFA Slovenia (@MZZRS) January 25, 2023
Kot zunanjepolitično prioriteto je navedla tudi skrb za slovensko gospodarstvo in njegovo internacionalizacijo. Ob tem je izrazila željo po okrepitvi mreže gospodarskih svetovalcev in povečanju števila veleposlaništev. Izpostavila je še pomen kulturne in znanstvene diplomacije. Kot enega od konkretnih projektov letošnjega leta je navedla gostitev diplomatske konference, na kateri naj bi bilo pripravljeno besedilo nove mednarodne konvencije o medsebojni pravni pomoči pri preiskavi in pregonu najhujših mednarodnih hudodelstev. Na tokratnem posvetu bodo med drugim predstavili novo zunanjepolitično strategijo. MZZ pripravlja še spremembe zakona o zunanjih zadevah.
“Vedeti moramo, kaj je naš interes”
Zbrane na posvetu je nagovoril tudi premier Robert Golob. Najpogostejša beseda v njegovem nastopu je bila “pogum”. Napovedal je, da bo Slovenija le z znanjem in pogumom dosegla visoke cilje, ki si jih je zastavila. Kot pomemben in ambiciozen cilj je izpostavil kandidaturo za nestalno članico VS ZN. Predsednik vlade ne dvomi, da bo naša država ta cilj dosegla, po njegovih navedbah pa je zelo pomembno, kako bo svoje članstvo v tem ključnem organu ZN vnovčila. “Vedeti moramo, kaj je naš interes,” je poudaril.
Tako kot zunanja ministrica Tanja Fajon je tudi premier Golob kot enega osrednjih ciljev sedanje vlade izpostavil, da Slovenija ponovno postane polnopravna članica jedrne Evrope. Koristi te usmeritve so se po Golobovih navedbah pokazale že v prvih šestih mesecih sedanje vlade. “Ker smo zavezani istim vrednotam, hkrati pa imamo znanje in pogum, so nam v Evropi odprta vsa vrata. Tudi tista, ki so se preteklim vladam – bodisi zaradi pomanjkanja poguma bodisi zaradi drugačnih vrednot – zapirala,” je poudaril.
Predsednik vlade dr. Robert Golob na 26. srečanju vodij diplomatsko konzularnih predstavništev RS: Prvi cilj naše zunanje politike je članstvo v Varnostnem svetu OZN. Samo znanje pri tem ne bo dovolj. Morali ga bomo uporabiti dovolj pogumno, da bomo ta ambiciozni cilj dosegli. pic.twitter.com/I3k85zS4nz
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 25, 2023
Kot konkretni rezultat spremenjene slovenske zunanjepolitične usmeritve je navedel dogajanje v soseščini. “Zahodni Balkan je bil na evropskem zemljevidu 20 let v slepi ulici, zdaj pa je Slovenija prispevala, da se je Bosna in Hercegovina nanj postavila. Rezultat se marsikomu zdi simboličen, meni pa se zdi dokaz, da lahko tudi male države postavljamo evropske politike,” je dejal Golob.Napovedal je še, da bo Slovenija tudi v prihodnje odigrala pomembno vlogo pri širitvi EU na Zahodni Balkan.
Velik del svojega nagovora na posvetu slovenskih diplomatov je premier namenil razmeram v Ukrajini in ruski agresiji na to državo. Poudaril je, da je slovenska politika na tej točki vseskozi enotna in da mora soglasje ohranjati tudi v prihodnje. Žrtve in napadalca po njegovih navedbah ni mogoče izenačevati – vedno ima prednost žrtev. Ob tem je dodal, da je sedanja vlada žrtvi, torej Ukrajini, izdatno priskočila na pomoč; bistveno bolj kot pretekla vladna ekipa. Če se bo pojavila priložnost za mir, pa je po Golobovih besedah pomembno, da ji prisluhnemo. Izpostavil je tudi možnost, da bi Slovenija postala most med sprtima stranema.
Premier se je zaustavil tudi pri kršenju človekovih pravic izven Evrope, pri Iranu. Poudaril je, da njegova vlada tudi te hude kršitve ostro obsoja in da ne bo molčala. “Kdor je pogumen, se ne izogiba jasnim sporočilom. Torej: ne bomo se izogibali,” je nagovor diplomatom zaključil premier Golob.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje