Slovenija proti Belorusiji: zakaj bi bilo dobro, da Sloveniji uspe

Slovenija 22. Jan 202309:5514 komentarjev
Varnostni svet
Foto: PROFIMEDIA

Junija bodo države Generalne skupščine Združenih narodov glasovale, katera država naj v obdobju 2024–2025 postane nestalna članica Varnostnega sveta: Slovenija ali Belorusija. Kakšno vlogo bi Slovenija lahko odigrala v tem ključnem organu največje mednarodne organizacije in kakšne prednosti bi mandat prinesel Sloveniji oziroma slovenski zunanji politiki? Kakšna tekmica je Belorusija? Pogovarjali smo se s strokovnjakinjo mednarodnih odnosov dr. Ano Bojinović Fenko s Fakultete za družbene vede.

Slovenija je decembra leta 2021, ko je vlado vodil premier Janez Janša, napovedala, da se bo država vnovič – torej tretjič – podala v bitko za sedež nestalne članice 15-članskega Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN). Prvi mandat je Slovenija imela v letih 1998 in 1999, leta 2011 pa je bil močnejši tekmec Azerbajdžan. Če ji bo v tretjem poskusu uspelo, bo Slovenija nestalna članica v letih 2024 in 2025.

Slovenska kampanja zbiranja podpore držav, ki poteka pod sloganom Krepimo zaupanje – Varujemo prihodnost, je v polnem teku. Država se za mesto nestalne članice poteguje v skupini vzhodnoevropskih držav, njena tekmica pa je Belorusija.

Izvolitev Slovenije na mesto nestalne članice bi Sloveniji koristila, pravijo na ministrstvu za zunanje zadeve. “Slovenija bo z izvolitvijo prispevala svoj delež odgovornosti za vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti ter dodatno utrdila svoj ugled na zunanjepolitičnem področju. Obenem bo pridobila boljši vpogled v politike, stališča in interese ključnih mednarodnih akterjev ter sodelovala pri oblikovanju globalne agende, kot so, na primer, obravnava vprašanj prehranske varnosti, podnebnih sprememb in njihovega vpliva na mednarodno varnost ter preprečevanje konfliktov,” so nam pojasnili.

Podobno kot ministrstvo tudi profesorica s katedre za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede dr. Ana Bojinović Fenko izpostavlja nekaj prednosti pridružitve Slovenije petnajsterici držav VS ZN. V pogovoru za N1 je poudarila dve področji, na katerih bi Slovenija lahko pridobila – neposredno je to priložnost za krepitev slovenskega diplomatskega aparata, drugo področje pa predstavlja krepitev ugleda pri specifičnih tujih javnostih, predvsem pri poslovni javnosti in visoki diplomaciji.

Ana Bojinović Fenko
Osebni arhiv

Z nestalnim članstvom VS ZN bi po besedah sogovornice karierni diplomati dobili priložnost za povečanje osebne mreže diplomatskih poznanstev in dobrih stikov. To namreč omogoča “oblika sestankov v VS ZN, pa tudi neformalne konzultacije in dialogi, brifingi. Sestanki prav tako potekajo z nevladniki, podjetniki in snovalci svetovne politike, do katerih Slovenija nima dostopa kot navadna članica ZN”. Kot je poudarila, je “VS ZN središče diplomacije in za mlado diplomacijo, kot je slovenska, je zelo pomembno, da ima svoje karierne diplomate priložnost kaliti tudi v tem najbolj prestižnem in zahtevnem multilateralnem okolju”.

Slovenija se bo morala, če bo izvoljena v VS ZN, prav tako proaktivno opredeljevati do vsebin, pri katerih je morda v preteklosti večkrat povzemala stališče podobno mislečih držav. “To bo pomenilo krepitev zmogljivosti slovenske diplomacije, delovanja zunanjega ministrstva navznoter in povezovanja z drugimi resorji, saj so obravnavane teme večplastne in ne vključujejo le, denimo, varnosti in miru,” je dodala dr. Bojinović Fenko.

Drugo področje, ki ga omenja sogovornica, torej krepitev ugleda, pa bi se lahko odrazilo tudi v globalnih medijih. “Že nekaj pozitivnih objav o Sloveniji, da je prispevala pri kakšni odločitvi ali pobudi, bi lahko koristilo slovenskemu turizmu, podjetnikom,” je dodala.

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je podporo za “veliki finale” tekme za mesto v VS ZN zbirala tudi na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu: 

Ustanovna listina ZN določa, da VS ZN, ki je odgovoren za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, sestavlja 15 članic: pet je stalnih (Francija, Kitajska, ZDA, Združeno kraljestvo in Rusija), deset pa nestalnih. “Generalna skupščina deset drugih članic ZN izvoli za nestalne članice VS predvsem ob upoštevanju njihovega prispevka k ohranjanju mednarodnega miru in varnosti in k drugim ciljem organizacije ter pravične geografske porazdelitve.”

Ko à la carte meni ne pride v poštev …

Slovenija bi kot članica VS ZN imela tudi določeno odgovornost, vlogo. Medtem ko so na zunanjem ministrstvu med drugim navedli, da bo Slovenija v VS ZN “delovala kot povezovalni faktor in prispevala k njegovemu učinkovitejšemu delovanju”, je profesorica Bojinović Fenko poudarila vlogo Slovenije kot predstavnice malih družb oziroma držav.

Generalna skupščina
Generalna skupščina ZN (PROFIMEDIA)

“Slovenija zagovarja in lahko prispeva vidik malih družb in šibkih držav. Ker je teh na svetu največ, to ni marginalni pogled. Vidiki malih so po navadi razumljeni kot obče dobro oziroma kot nekaj, kar je dobro za vse družbe in države.” To so spoštovanje mednarodnega prava in ciljev ZN ter predvsem, da se države in drugi akterji obnašajo tako, da – namesto unilateralnih, solističnih ravnanj – “ZN ohranjajo kot središče za usklajevanje aktivnosti držav”.

Področja, na katerih bi Slovenija kot nestalna članica lahko aktivno delovala, so omejena. “Male države nimajo na voljo à la carte menija, ampak mora država delovati konsistentno in na le nekaj izbranih področjih. To pomeni, da skozi leta na tistih področjih, kjer si je zastavila prioritetne cilje, razvija svoje zunanjepolitične zmogljivosti, instrumente, jih krepi in morda preliva na kakšna nova področja,” je pojasnila sogovornica, ki potencial za prispevek Slovenije v luči tega vidi na področju spoštovanja človekovih pravic in mednarodnega prava.

Dr. Bojinović Fenko je sicer ocenila, da je dobro, da Slovenija razmišlja, kaj lahko prispeva v mednarodni skupnosti. Po njenem v zadnjih treh desetletjih te logike še nismo toliko razvili, kar pa da je razumljivo, saj smo se ukvarjali z izpolnjevanjem pogojev za članstvo v mednarodnih organizacijah, od ZN in Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj do regionalnih, kot sta Evropska unija in Nato.

Kandidatura kot smiselna odločitev?

Teorija zunanje politike pozna dva pristopa razumevanja odločitev; ene so racionalne, izhajajo iz bilance stroškov in koristi, druge pa smiselne. Čeravno se trenutno odločitev Slovenije, da kandidira, morda ne zdi najbolj racionalna, pa je smiselna, je ocenila dr. Bojinović Fenko. “Smiselna odločitev izhaja iz prepričanj, identitete, normativnih zavez akterja. Identiteta slovenske družbe je zelo mednarodno pogojena, in zato se mora naša država zavzemati za multilateralne rešitve, ki podpirajo obče dobro, tudi takrat, ko ni mogoče pretehtati, kaj in koliko bo od tega neposredno imela sama.”

VS ZN
Eduardo Munoz/REUTERS

Kakšna tekmica je Belorusija?

Ali bo Sloveniji uspelo v tekmi za mandat nestalne članice, bo znano junija, ko se bodo o tem, ali bi v VS ZN raje videle Slovenijo ali Belorusijo, na tajnem glasovanju izrekale države v Generalni skupščini ZN. Uspešno bo izvoljena država, ki bo prejela vsaj 129 glasov. Ni izključen pa niti tretji scenarij, v katerem ne bi bila uspešna niti Slovenija niti Belorusija. “Lahko se nam zgodi blokada, vendarle moramo zbrati dve tretjini glasov članic,” je v oddaji N1 STUDIO komentirala ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, pri čemer pa ministrica ne vidi, da bi se s Slovenijo začela “prerivati” katera od držav “evropskega dela”.

Preberite še: Tanja Fajon: S premierjem Golobom sva razčistila, mi nismo nikogar rušili

Ne glede na to so na Mladiki ocenili, da je “Slovenija prepričljivejša kandidatka”, katere program da bo podprla “večina članic ZN”. O tekmi med Slovenijo in Belorusijo nekateri, tako ministrica Fajon, sicer razmišljajo kot o nekakšnem spopadu med demokracijami in avtokracijami, med Zahodom in Vzhodom – Belorusija je namreč v prvi vrsti tesna zaveznica oblasti v Rusiji, do katere je Zahod tudi spričo vojne v Ukrajini zelo kritičen.

Vladimir Putin in Aleksander Lukašenko
PROFIMEDIA

Medtem ko Slovenija za svojo kandidaturo aktivno išče in pridobiva podporo držav, beloruska kampanja še ni zares opazna. “Beloruski argument je tipičen argument diktatorjev – to je uporaba pravnih dejstev in njihovo izkrivljanje za lastni interes,” je komentirala dr. Bojinović Fenko, pri tem pa opozorila na intervju ruske tiskovne agencije RIA Novosti s tiskovnim predstavnikom beloruskega ministrstva za zunanje zadeve A. Glazem, ki ga je belorusko ministrstvo na spletni strani objavilo v začetku decembra 2021, tik pred najavo slovenske kandidature. V intervjuju je namreč Glaz izpostavil t. i. gentlemanski dogovor o kroženju nominacij držav v vzhodnoevropski skupini, pri čemer da je bila Belorusija v tej skupini že od leta 2007 kandidatka za članstvo v VS ZN za obdobje 2024–2025.

Beloruski tiskovni predstavnik je v intervjuju med drugim dopustil možnost, da bi “Zahod morda nominiral svojo kandidatko, predvsem za to, da bo prekinila [belorusko, op. a.] volilno kampanjo”. Kot je dodal, bo ta “marioneta” izzivala Belorusijo, v kampanji pa da se bo močno naslanjala na podporo zahodnih držav.

“Iz tega vidimo, da Belorusija nima lastne kampanje, ki bi bila vsebinsko proaktivna, ima pa kampanjo proti Sloveniji. Seveda o tem, da je sama marionetna država Rusije, ne govori,” je ocenila sogovornica. Izpostavila je še eno kontradiktornost: na strani stalnega predstavništva pri ZN ima Belorusija kot prvo temeljno načelo zunanje politike navedeno “odsotnost ozemeljskih zahtev do sosednjih držav”, kar je povsem v nasprotju s tem, kar v Ukrajini počne njena tesna zaveznica Rusija. Slovenija je posledično tista, ki mora po mnenju dr. Bojinović Fenko v kampanji posvetiti vsebinskim razpravam in se izogniti izmenjavi obtožb, ki spominjajo na propagandno delovanje v zavezništvo vpetih držav v obdobju hladne vojne.

Zaželena podpora demokratičnih držav

Slovenija, ki bo do junija aktivno lobirala v prid svoji kandidaturi, se zaveda, da podpora držav – onkraj Zahoda – ni samoumevna. Na ministrstvu tako ne skrivajo, da jih skrbi slabša prisotnost Slovenije v Afriki, jugovzhodni Aziji, tihomorskih otokih, Bližnjem vzhodu ter v Latinski Ameriki in na Karibih. Je pa ministrica Fajon prepričana, da je prednost Slovenije ta, da “nima bremena velesile”.

VS ZN
Mike Segar/REUTERS

“Menim, da je dobro, da Slovenija dobi podporo vseh demokratičnih držav, ki želijo podporo izreči javno. Čeprav demokracija ni cilj ZN, ampak je le eden od političnih sistemov, je pomembno, da druge države povedo, da podpirajo Slovenijo tudi zato, ker zagovarja demokratične vrednote,” je dr. Bojinović Fenko pojasnila v odgovoru na vprašanje, ali bi podpora zahodnih velesil, denimo ZDA in Velike Britanije, Sloveniji lahko škodila, če bi bila država razumljena kot marioneta sil Zahoda. V marsikateri državi omenjenih regij zahodne velesile namreč niso najbolj priljubljene, tam pa se razmere oziroma naklonjenost Sloveniji prav tako hitro spremenijo glede na zunanje okoliščine.

V slovensko kampanjo je vključena tudi predsednica Nataša Pirc Musar. Kot so nam sporočili iz njenega kabineta, bo “predsednica Slovenije pri aktivnostih za pridobivanje podpore za kandidaturo Slovenije za nestalno članico VS ZN delovala usklajeno z ministrstvom za zunanje zadeve glede na zastavljen program dela”. Dodali so, da je “Slovenija polnopravna članica mednarodne skupnosti, zato je prav, da na mednarodnem nivoju izraža svoja stališča ter promovira slovenske in evropske vrednote, kot so človekove pravice in temeljne svoboščine, vladavina prava, varnost itd. Pridobitev mandata Slovenije v VS OZN bi bila tako izjemen doprinos prvenstveno za Slovenijo, saj bi se okrepila prepoznavnost države v mednarodnem okolju”.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar