Ministrica Katič o sodniških plačah: Vložiti bo treba še kar nekaj dela

Slovenija 06. Jun 202413:26 > 19:38 0 komentarjev
Odprtje sodnega leta
Fotografija je simbolična. (Foto: Žiga Živulović jr./BOBO)

Po odločitvi ustavnega sodišča, ki je določilo način zvišanja neustavnih sodniških plač, je zdaj ministrica za pravosodje Andreja Katič napovedala, da bodo skupaj z ministrstvom za javno upravo vladi v čim krajšem času predlagali izvršitev odločbe ustavnega sodišča. Koliko denarja bo treba zagotoviti za to, pa bo po njenih besedah povedalo ministrstvo za javno upravo. Med tem predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević poudarja, da je odločba ustavnega sodišča izvršljiva in zavezujoča. Odločitev ustavnega sodišča ne bo imela neposrednega vpliva na reformo plač v javnem sektorju, lahko pa bo nanjo vplivala posredno, je po seji vlade v Krškem dejal predsednik vlade Robert Golob. Predlog pričakuje v tednu ali dveh.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič verjame, da bodo skupaj z ministrstvom za javno upravo v najkrajšem času vladi predlagali, kaj je potrebno za izvršitev odločbe ustavnega sodišča glede sodniških plač. Še kar nekaj dela pa bo po njeni oceni treba vložiti v izračun, koliko sredstev bo treba zagotoviti za poplačilo plač sodnikov.

Ministrica za pravosodje, ki je danes nagovorila sodnike na Dnevih slovenskega sodstva v Mariboru, je v odzivu na najnovejšo odločitev ustavnega sodišča dejala, da “to ni samo stvar ministrstva za pravosodje, ampak vlade kot celote”. “Mi smo tvorno kot ministrstvo sodelovali pri pripravi zakona, ki ga je vlada posredovala v parlament, zavedajoč se, da to ni v popolnosti izvršitev odločbe ustavnega sodišča,” je dejala v izjavi za medije ob robu srečanja.

Verjame, da bodo skupaj z ministrstvom za javno upravo zdaj podrobno preučili odločbo “in v najkrajšem možnem času vladi tudi predlagali, kar je potrebno za izvršitev te odločbe”.

Andreja Katič, zaslišanje, DZ, pravosodna ministrica
Andreja Katič (Foto: Žiga Živulović jr./BOBO)

Na vprašanje, koliko denarja bo potrebnega za poplačila plač sodnikom, je povedala, da bo to moralo povedati ministrstvo za finance. “Sama lahko govorim samo iz tega, kar je bilo predstavljeno v javnosti. Teh podatkov mi nimamo in bo potrebno še kar nekaj dela vložiti v to,” je dejala.

Bergant Rakočević: Odločba ustavnega sodišča glede sodniških plač je zavezujoča

Odločba ustavnega sodišča glede sodniških plač je izvršljiva in zavezujoča, je ob robu Dnevov slovenskega sodstva poudarila predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević. Ocenila je, da je odločba ustavnega sodišča sodnikom prinesla vsaj blažje zadovoljstvo, neustavnost pa je zdaj neposredno odpravljena.

Po oceni Bergant Rakočević je bila odločitev ustavnega sodišča glede sodniških plač lahko pričakovana, “kajti, kot je poudarjeno v enem ločenem pritrdilnem mnenju, je to minimum od minimuma, kar je bilo ustavno sodišče prisiljeno, da samo naredi, če vlada in državni zbor nista hotela,” je poudarila.

Spomnila je, da je ustavno sodišče že v prvi odločbi, ki jo je izdalo junija lani, poudarilo nujnost po stabilnosti sodniških plač. “Ta neustavnost je sedaj neposredno odpravljena.” Po oceni Bergant Rakočević je sicer nezaslišano, da se sodniške plače niso usklajevale z inflacijo od leta 2012.

Vesna Bergant Rakočević
Foto: Borut Živulovič/BOBO

Z najnovejšo odločitvijo ustavnega sodišča pa je po oceni Bergant Rakočević odpadel tudi argument vlade, da je urejanje plač sodnikov vezano na skupni dogovor o reformi plačnega sistema. “Minister za javno upravo Franc Props je včeraj zelo decidirano povedal, da eno z drugim ni povezavo. Eno so sodne odločbe, ki jih je treba izvršiti, drugo pa so pogajanja o plačni reformi,” je dejala.

Minister Props je v pogovoru za sredine Odmeve na RTV Slovenija poudaril, da je vlada še pred zadnjo odločbo ustavnega sodišča v državni zbor poslala zakon, s katerim je želela delno odpraviti nesorazmerja med plačami sodnikov in plačami funkcionarjev drugih dveh vej oblasti.

“Zdaj, ko je sprejeta odločba ustavnega sodišča, katere vsebine podrobno ne poznam in je tudi ne morem komentirati, ima gotovo podlago za to, da vsaj v tem delu izvrši tisto, kar je naloženo,” je dejal Props. Po njegovem prepričanju pa se dogovor s sindikati javnega sektorja in izvršitev ustavne odločbe glede izvršitve sodniških plač ne izključujeta.

Premier Golob: Odločba ne bo neposredno vplivala na plačno reformo, lahko pa posredno

Da gre za kompleksen sklep, a da bo vlada naredila vse “v mejah sprejemljivega” za njegovo implementacijo, je po seji vlade v Krškem dejal predsednik vlade Robert Golob.

“Vedno pa se moramo zavedati vsi, kaj je možno. Nekatere stvari so izvedljive, nekatere stvari mogoče tudi niso, ampak ne bom zdaj presojal, ker je za to prezgodaj,” je dejal in ponovno poudaril, da bo vlada storila vse za spoštovanje ustavne odločbe.

Golob ocenjuje, da dejanje ne bo imelo neposrednega vpliva na reformo plač v javnem sektorju, lahko pa bo nanjo vplivalo posredno.

Vlada je v odzivu zapisala, da so 23. maja letos v državni zbor posredovali predlog zakona o uvrstitvi funkcij sodne oblasti in državnotožilskih funkcij v plačne razrede zaradi odločbe ustavnega sodišča, ki predvideva višje uvrstitve sodnikov in državnih tožilcev za enega do tri plačne razrede.

Predlog po mnenju vlade predstavlja prvi korak k uresničitvi ustavne odločbe, in sicer v delu, ki se nanaša na vzpostavitev ustreznih razmerij v vrednotenju funkcij vseh treh vej oblasti oziroma relativno primerljivost uvrstitev nosilcev vseh treh vej oblasti v plačne razrede. “Vlada bo sedaj morala preučiti, kaj način izvršitve dopolnilne odločbe pomeni v okviru priprave sistemske prenove plačnega sistema v javnem sektorju s 1. januarjem 2025,” so zapisali.

Predsednik vrhovnega sodišča pozval k uresničitvi ustavne odločbe v celoti

Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević je na srečanju v Mariboru pozval k uresničitvi ustavne odločbe v celoti “sedaj, ko je ustavno sodišče z dopolnilno odločbo določilo način njene delne izvršitve”. “Nesprejemljivo je namreč, da zakonodajna veja oblasti ugotovljenega neskladja z ustavo, ki posega v materialno neodvisnost sodnikov in v razmerje enakopravnosti, enakovrednosti med vejami oblasti, ne odpravi,” je dejal.

Miodrag Đorđević
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

“Kot smo sodniki izpostavili že večkrat, je temelj vsake pravne države spoštovanje zakonov in odločb sodišč, saj je mogoče le na ta način zagotoviti vladavino prava in enakost pred zakonom. Sodne odločbe pa veljajo za vse, tudi za vlado in državni zbor Republike Slovenije,” je poudaril.

Ustavno sodišče lani ugotovilo, da so prenizke sodniške plače neustavne

Ustavno sodišče je lani ugotovilo, da so sodniške plače prenizke, s čimer prihaja do neustavnosti. Za njeno odpravo je zakonodajalcu določilo rok 3. januar letos, ki pa ga vlada kot pripravljavka zakona in DZ nista spoštovala. V sredo pa je na pobudo Sodnega sveta izdalo dopolnilno odločbo glede sodniških plač za sodnike rednih sodišč, s katero je določilo način izvršitve odločbe o neustavnih sodniških plačah.

Določilo je, da se pri izračunu plač sodnikov za plačilo sodniške službe od 3. januarja 2024 do začetka uporabe zakonske ureditve, sprejete zaradi izvršitve ustavne odločbe, upoštevajo plačni razredi sodniških funkcij, kot so bili v veljavi na dan 1. junija 2012, usklajeni s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od 1. junija 2012 do 31. decembra 2023.

Po izračunu s pomočjo kalkulatorja na spletni strani statističnega urada to znaša 26,2 odstotka. Na novo določene sodniške plače bodo sodnikom prvič izplačali pri izplačilu za avgust v septembru letos, pri čemer pa bodo dobili tudi razliko za nazaj od 3. januarja letos.

Vlada je maja potrdila predlog zakona o uvrstitvi funkcij sodnih oblasti in državnotožilskih funkcij v plačne razrede zaradi odločbe ustavnega sodišča. Zakon predvideva zvišanje plačnih uvrstitev najnižje plačanim sodnikom za tri plačne razrede, vezan pa je na skupni dogovor o reformi plačnega sistema.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!