Ministrstvo in ZZZS v ugotavljanje vzrokov za razkorak pri izvajanju storitev dolgotrajne oskrbe

Današnja seja Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) je bila zadnja pred iztekom mandata te vlade, zato so z njo po besedah predsedujočega svetu, glavnega izvršnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitje Gorenščka želeli počistiti vse odprte teme.

Na dnevnem redu maratonske seje so tako imeli deset točk. Po Gorenščkovi oceni je najbolj burna razprava sledila predstavitvi poročila strokovnega odbora ESS za spremljanje izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi.

"Občutek imamo, da zadeve niso pod nadzorom," je bil kritičen na novinarski konferenci po seji ESS v Ljubljani. Med očitki, ki jih je bilo po Gorenščkovih besedah slišati, je to, da storitve sploh še niso zaživele oz. niso zaživele v pravi meri.

Od 270 milijonov evrov, pobranih v lanskem letu, jih 250 milijonov ni bilo namensko porabljenih - 112 milijonov evrov je bilo prekanaliziranih v pokojninsko blagajno, 140 milijonov evrov pa ostaja na vladnem računu in jih bodo kasneje porabili za krpanje drugih primanjkljajev, ki se pričakujejo v tej blagajni, je dejal.

Hkrati jih je zelo presenetila postavka doplačilo za institucionalno oskrbo, kjer je med načrtovanimi sredstvi in realizirano porabo zelo velik preskok. Po izračunih, ki so jih že večkrat javno predstavili, naj bi bila potrebna sredstva v višini 120 milijonov evrov letno, poraba iz blagajne Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa je na mesečni ravni dosegla 40 milijonov. "Ta razkorak je zelo zelo zaskrbljujoč," je ocenil Gorenšček.

Zato so se socialni partnerji strinjali, da morata ministrstvo za solidarno prihodnost in ZZZS ugotoviti razloge za ta razkorak. Ministrstvo in zavod bosta opravila tudi nadzor domov za starejše občane, na koncu pa z ugotovitvami seznanila ESS.

"Lahko sklepamo, da vsaj del razlogov tiči v tem, da si prej, ko je bila dolgotrajna oskrba plačljiva iz žepa, morda kakšna gospa, ki bi potrebovala višjo raven oskrbe, tega ni mogla privoščiti, po novem, ko je del dolgotrajne oskrbe financiran iz javnih sredstev, pa je seveda lahko to tudi zanjo ali za oskrbovanca dostopno," je pojasnil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.

Se pa po ministrovih besedah vladna stran strinja, da treba stvar preveriti, izvesti nadzor in pregledati poročilo.

"Dejstvo je, da je sistem dolgotrajne oskrbe potreben"

"Dejstvo je, da je sistem dolgotrajne oskrbe potreben," je bila prepričana namestnica generalnega sekretarja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Martina Vuk. Kljub temu pa je treba zadevi priti do dna in ugotoviti, zakaj prihaja do razkoraka in ali so sredstva ustrezno porabljena, je dodala.

Socialni partnerji so novinarsko konferenco izkoristili tudi za predstavitev dela ESS v tem mandatu. Minister Mesec se je delodajalcem in sindikatom zahvalil za tvorno sodelovanje. "Ni bilo ves čas enostavno, smo pa marsikaj skupaj dosegli," je ocenil.

Nekoliko bolj kritičen je bil generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Miro Smrekar, ki je spomnil, da so delodajalci dvakrat v tem mandatu zapustili ESS. V ZDS imajo tako vtis, da jih je vlada samo v zadnjem času dvakrat povozila, in sicer pri zimskem regresu ter pri minimalni plači. "Uradno se je vodil dialog, v resnici pa samo monolog oziroma diktat," je dejal Smrekar.

"Naša skupna ocena je lahko, da je ESS pomembno telo in da brez njega marsikatera zadeva v tej državi ne bi bila izvedena v socialnem miru. Če pa bi se še pravila v celoti upoštevalo in bi tudi postopki časovno tekli bolj ustrezno, bi lahko še marsikaj drugega uskladili ali pa se vsaj pravočasno s tem seznanili," je pripomnila Vuk.

ESS tudi o noveli zakona o pravici do zimskega regresa

ESS je imel danes na dnevnem redu med drugim še predlog novele zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki je predvideval spremembe glede prispevkov za normirance z do 30.000 evrov letnih dohodkov. Na začetku seje so člane ESS seznanili, da je ta predlog novele umaknjen, poslanci koalicije pa so nato med sejo v DZ vložili novo različico besedila predloga novele, v katerem ni več predvidene spremembe glede prispevkov, deloma pa spreminja omejitve glede ponovnega vstopa v sistem obdavčitve podjetnikov po sistemu normiranih odhodkov.

Socialni partnerji so danes obravnavali še strategijo regionalnega razvoja Slovenije za obdobje 2026-2050, izhodišča predloga zakona o izvrševanju enakega plačila za ženske in moške s preglednostjo plačil ter smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu.