Menu Item
Protikorupcijska komisija lahko ugotavlja nezdružljivosti funkcije tudi za ustavne sodnike in druge funkcionarje, nima pa pristojnosti glede uveljavljanja sankcije. Tako so v svojem odgovoru protikorupcijski komisiji zapisali na pravosodnem ministrstvu. KPK je ministrstvo za mnenje v zvezi s tem zaprosilo po razkritju, da je imel Klemen Jaklič poleg opravljanja funkcije ustavnega sodnika sedem let tudi status samostojnega podjetnika.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je danes sporočila, da je zoper ustavnega sodnika Klemna Jakliča konec maja uvedla prekrškovni postopek, ker ustavnemu sodišču v skladu z zakonom ni poročal o svojem statusu samostojnega podjetnika.
V primeru Jakliča KPK vodi tudi postopek predhodnega preizkusa na področju premoženjskega stanja, prijavo glede nezdružljivosti funkcij zaradi njegovega s. p. pa je komisija konec aprila najprej odstopila državnemu zboru.
Za to potezo so se na KPK odločili, ker so ugotovili, da niso pristojni za presojo sumov kršitev nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov. Kot so pojasnili, lahko prijave na KPK preučujejo le z vidika zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), a se določbe tega zakona ne uporabljajo, ko vprašanja glede nezdružljivosti funkcij ureja drug specialnejši zakon.
Kako se je Klemen Jaklič odzval na uvedbo prekrškovnega postopka KPK zaradi neporočanja o omejitvah poslovanja, preberite v članku na tej povezavi.
Pingpong med protikorupcijsko komisijo in državnim zborom
A zadeva se je nato začela zapletati. Mandatno-volilna komisija državnega zbora, ki jo vodi poslanka Gibanja Svoboda Janja Sluga, je namreč prijavo zoper Jakliča vrnila nazaj na protikorupcijsko komisijo.
Sluga je takrat za N1 pojasnila, da mandatno-volilna komisija ni pristojna za presojanje tovrstnih zadev, saj bi s tem kršili načelo delitve oblasti. Ob tem je dodala, da ne vidi niti enega argumenta, zakaj KPK ne bi bila pristojna za odločanje o tej zadevi.
“Menimo, da je KPK po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije absolutno pristojna za odločanje o nezdružljivosti funkcije s pridobitno dejavnostjo. In pričakujemo, da bo KPK oddelala svoje,” je tedaj dejala Sluga.
Da je za ugotavljanje nezdružljivosti funkcij v primeru Jakliča kot strokovni organ pristojna KPK, je poudarila tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in dodala, da si želi, da bo organ, ki bo odločal o zadevi, “imel dovolj poguma”. Spomnimo, da je Klakočar Zupančič po razkritju, da je imel Jaklič kot ustavni sodnik tudi status s. p., izrazila pričakovanje, da bo takoj odstopil s položaja.
Predsednik KPK Robert Šumi je Klakočar Zupančič odgovoril, da jim na komisiji ne primanjkuje poguma in da ne glede na to, kdo so obravnavane osebe, svoje delo opravijo profesionalno.
V izogib nadaljnjemu prelaganju odgovornosti so se na KPK nato odločili, da za mnenje o tem, kdo je pristojen za ugotavljanje nezdružljivosti funkcije za ustavne sodnike, zaprosijo ministrstvo za pravosodje. Odgovor pristojnega ministrstva so na komisiji prejeli ta teden.
Ministrstvo: Ureditev prenehanja funkcije je preveč pomanjkljiva
Na pravosodnem ministrstvu so za N1 pojasnili, da so v svojem pravno nezavezujočem stališču, ki so ga posredovali KPK, poudarili, da je nezdružljivost funkcij za poklicne funkcionarje sistemsko urejena v ZIntPK, ko gre za ustavne sodnike, pa tudi v zakonu o ustavnem sodišču (ZUstS).
ZUstS v četrti alineji prvega odstavka 16. člena določa, da funkcija sodnika ustavnega sodišča ni združljiva z opravljanjem poklica ali pridobitne dejavnosti, razen dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca. Določba je delno drugačna od splošne ureditve v 26. členu ZIntPK, so pojasnili na ministrstvu.
Zakon o ustavnem sodišču ureja tudi specialno ureditev glede prepovedi članstva, saj izrecno prepoveduje članstvo ustavnih sodnikov v organih vodenja in nadzora gospodarskih družb, zavodov in zadrug. Izrecno pa omenjeni zakon ne ureja članstva v organih vodenja in nadzora drugih oseb javnega in zasebnega prava, kamor po razlagi KPK glede 27. člena ZIntPK spada tudi prepoved članstva v obliki samostojnega podjetnika. To pomeni, da ima KPK določeno pristojnost ocenjevanja tudi glede delovanja v obliki samostojnega podjetnika, so poudarili na ministrstvu pod vodstvom Andreje Katič.
So pa ob tem opozorili, da ZUstS izrecno ne ureja pristojnega organa ter postopka za ugotovitev kršitve prepovedi opravljanja pridobitne dejavnosti in ugotovitev prenehanja funkcije ustavnega sodnika. Po mnenju ministrstva je ureditev prenehanja funkcije v ZUstS glede na težo predpisane sankcije v primeru kršitve nezdružljivosti funkcije tako pomanjkljiva, da je ni mogoče uporabiti v praksi.
Potrebne bodo spremembe zakonodaje, ne glede na to pa na ministrstvu ocenjujejo, da je mogoče s smiselno razlago 29. člena ZIntPK priti do podlage za to, da lahko KPK ob upoštevanju področnih materialnih določb ugotavlja kršitev nezdružljivosti funkcije tudi za ustavne sodnike in druge funkcionarje, nima pa pristojnosti glede uveljavljanja sankcije.
Komisija bi postopek lahko uvedla, če bi bil Jakličev s. p. še vedno aktiven
Na KPK bodo stališče ministrstva predvidoma komentirali jutri, so pa že v začetku maja poudarili, da komisija tudi v primeru, če je dejansko pristojna za obravnavo konkretnega primera, postopka ugotavljanja nezdružljivosti ne bi več mogla uvesti, saj je ustavni sodnik domnevno nezdružljivost že odpravil.
Komisija lahko namreč postopek na podlagi določb ZIntPK uvede zgolj v primeru, ko je sum o obstoju nezdružljivosti funkcij še vedno aktualen. Ker v konkretnem primeru Jakličev s. p. ni več aktiven in je ustavni sodnik morebitno nezdružljivost funkcije že odpravil, komisija ugotovitvenega in prekrškovnega postopka niti ne bi mogla več uvesti, četudi bi bila dejansko pristojna za obravnavo zadeve, so dodali na KPK. Jaklič je svoj s. p. registriral decembra 2017, zaprl pa ga je marca letos oziroma en mesec, preden so o njegovi dejavnosti začeli poročati mediji.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje